Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XII:

ZMANJŠANJE RIZIKA ZARADI COVID-19

ZMANJŠANJE KASKO PREMIJE

Na nekatere zavarovalnice že prihajajo zahteve za zmanjšanje premije zavarovanja za avtokasko, tudi zaradi tega, ker je prevoženih znatno manj kilometrov in je bil zaradi tega, ker so vozila stala že od 16.marca 2020, rizik zaradi prometne nesreče veliko manjši. V tem primeru je lastnik vozila povprečno prevozil 40.000 kilometrov na leto.

Vprašanje je zelo zanimivo, ker se nanaša na institut, kateri se v zavarovalniški praksi redko uporablja. Vsi dogovori, kot tudi dogovor o zavarovanju, se sklepajo po načelu "kakšne so stvari v času sklepanja dogovora/ klavzula rebus sic stantibus". Te okoliščine ali situacija, ki je bila v času sklepanja zavarovanja, se lahko v času veljavnosti zavarovanja znatno spremeniti. Zakon o obligacijskih razmerjih te spremembe regulira v 938.členu (povečanje rizika) in 940.členu (zmanjšanje rizika). Torej, za razliko od povečanja rizika, katerega mora zavarovanec takoj sporočiti spremembe okoliščin, ki so bistvene za oceno rizika, brez odlaganja sporočiti zavarovatelju, kar se v praksi pogosto koristi, je zmanjšanje rizika redek pojav, kar zavarovanci svojih pravic ne morejo koristiti. Zavarovanci ga ne koristijo, ker ne vedo, da imajo do tega pravico ali pa ga ne koristijo zaradi drugih tehničnih razlogov. V Zakonu o obligacijskih razmerjih, po načelu uravnoteženja prava in obveznosti dogovorov strank, Zakon pa na pravice zavarovatelja, da poviša premijo zaradi povečanja rizika, predvideva tudi pravice zavarovanca, da prosi za zmanjšanje premije v slučaju zmanjšanja rizika.

V 940.členu, 1.ostavek Obligacijskega zakonika pravi: "V slučaju, ko se je v zavarovalni pogodbi dogodilo zmanjšanje rizika, ima zavarovanec pravico zahtevati pripadajoče zmanjšanje premije, računajoč od dneva, ko je o zmanjšanju obvestil zavarovatelja". Nezmožnost (pravna prepoved) uporabe vozila, ki je kasko zavarovano, katera je nastala po sklenitvi zavarovalne pogodbe o kasko zavarovanju, predstavlja zmanjšanje rizika, ker vozilo ne sodeluje v prometu in ni podvrženo prometnim nesrečam, katere so bile - kot rizik - odločilne za odločanje o višini zavarovalne premije. Namesto pričakovanih 40.000 kilometrov, bo vozilo prevozilo mnogo manj in to hkrati pomeni, da je izpostavljeno manjšemu riziku. Zaradi tega ima zavarovalec oziroma zavarovanec od zavarovatelja pravico zahtevati zmanjšanje premije kasko zavarovanja.
Če zavarovatelj pristane na zmanjšanje zavarovalne premije - zmanjšanje se vrši od dneva, ko se obvesti zavarovatelja o novih okoliščinah, ki predstavljajo zmanjšanje rizika. Zavarvalnici ni potrebno pristati na zmanjšanje premije. V tem primeru velja 2 alineja 940.člena Obligacijskega zakonika, ki pravi: " Če zavarovatelj ne pristane na zmanjšanje premije, lahko zavarovalec sklenjenega zavarovanja prekine takšno zavarovanje".
https://www.osiguranje.hr/ClanakDetalji.aspx?20437
https://zakonodaja.com/zakon/oz/938-clen-povecanje-nevarnosti
https://zakonodaja.com/zakon/oz/939-clen-ce-medtem-nastane-zavarovalni-primer
https://zakonodaja.com/zakon/oz/940-clen-zmanjsanje-nevarnosti

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Jun 2021 00:40; skupaj popravljeno 4 krat

KORONAVIRUS & Co. - XIII.

DAVČNE VZPODBUDE ?

/13/...lahko bi rekli, da so bile pri nas davčne vzpodbude, glede na sedanjo situacijo odlične, ko si bil šele po 3 letih vlaganja v investicijske kupone in vrednostne papirje docela neobdavčen, je za to sedaj potrebnih predolgih 20 let. Poleg tega višajo davek na imetništvo vrednostnih papirjev in izplačanih dividend na 27,5% in še bolj obremenjujejo davčni razred od 15 let do 20 let imetništva vrednostnih papirjev. K temu lahko dodamo stroške borznoposredniških družb pri odpiranju trgovalnih računov, pri katerih imate odprt trgovalni račun, poleg tega pa še na letnem in četrtletnem nivoju: nadomestilo za vzdrževanje stanj tujina, nadomestilo za vzdrževanje stanj (KDD), stroški izvajanja KA (KDD), stroški borze, provizijski razred, stroški transakcij, stroški tujega posrednika,...potem se seveda ni za čuditi, da je za vrednostne papirje in vlaganje kapitala v Sloveniji med državljani vedno manj interesa: Embarassed

* do 5 let - 27,5% (povišanje za 2,5%)
* od 5 do 10 let - 20% (povišanje za 5%)
* od 10 do 15 let - 15% (povišanje za 5%)
* od 15 do 20 let - 15% (povišanje za 10%)
* nad 20 let - 0% - (0%)
https://www.zurnal24.si/slovenija/taka-je-popravljena-davcna-reforma-329699

DIVIDENDE

FERRARI S.p.A. - RACE US - 53,5%

* Davek v državi izplačevalca je 41%, poleg tega pa je potrebno plačati še znesek davka v RS, ki se je v letu 2020 povišal in sedaj znaša 12,50%, kar pomeni enormnih 53,5%, kar vse skupaj izvede borzna družba, pri kateri imamo odprt Trgovalni račun, plača naše davčne obveznosti na DURS, nam pa na račun izplača razliko sredstev.
https://www.milanofinanza.it/news/ferrari-raffica-di-tagli-di-target-price-dopo-i-conti-202005051144433551

ASSICURAZIONI GENERALI GROUP - G IM - 38,5%

* Davek v državi izplačevalca je 26%, poleg tega pa je potrebno plačati še znesek davka v RSloveniji. ki se je v letu 2020 povišal in znaša 12,5%, kar pomeni skupno 38,5%, kar vse skupaj obračuna borzna družba, pri kateri imamo odprt Trgovalni račun, odvede naše davčne obveznosi na DURS, nam pa na račun izplača razliko sredstev.

ASSICURAZIONI GENERALI GROUP II - G IM - 38,5%

* Davek v državi izplačevalca je 26%, poleg tega pa je potrebno plačati še znesek davka v RSloveniji. ki se je v letu 2020 povišal in znaša 12,5%, kar pomeni skupno 38,5%, kar vse skupaj obračuna borzna družba, pri kateri imamo odprt Trgovalni račun, odvede naše davčne obveznosi na DURS, nam pa na račun izplača razliko sredstev.

10.člen

DIVIDENDE

1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Take dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je prejemnik upravičeni lastnik dividend, tako obračunani davek ne presega:
a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba (ki ni osebna družba), ki ima neposredno v lasti najmanj 25 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende;
b) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.
Pristojna organa držav pogodbenic se sporazumno dogovorita o načinu uporabe te omejitve.
Ta odstavek ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo dividende.
3. Izraz “dividende“, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic, “jouissance” delnic ali pravic, rudniških delnic, ustanoviteljskih delnic ali drugih pravic do udeležbe v dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek iz drugih pravic v družbi, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz delnic po davčni zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende deli.
4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se dividende obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici po njeni zakonodaji.
5. Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice, izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti nobenega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende plačajo rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto ali stalno bazo v tej drugi državi, niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni dobiček družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v taki drugi državi.
https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/mednarodno_obdavcenje/#c4654
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlmpid=200228

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Jun 2020 19:29; skupaj popravljeno 2 krat

KORONAVIRUS & Co. - XIV:

PETICIJA

ZELENI ODGOVOR NA COVID-19

Stojimo na prelomnici.

Vlada RS bo v naslednjih mesecih namenila več milijard za ponoven zagon gospodarstva. Ti “mega paketi” državne pomoči bodo določili prioritete in smer našega razvoja še za desetletja vnaprej, ter odločili, ali bomo uspešni v boju s podnebno krizo..

Sedaj imamo priložnost, da spremenimo na bolje, kako živimo in sobivamo z naravnim svetom. Ne ponovimo napak iz leta 2008, ko se je v odgovoru na finančni zlom še naprej financiralo fosilno industrijo in druge onesnaževalce.

Pridruži se pozivu Vladi RS, da postavi na prvo mesto ljudi in dobrobit naravnih ekosistemov, ki nam omogočajo življenje. Denarno pomoč naj zato stran od okolju škodljivih dejavnosti in jo usmeri v železniško in kolesarsko infrastrukturo, čiste energetske rešitve, okolju prijaznejše kmetijstvo in povečano lokalno oskrbo s hrano. Na ta način bomo izšli iz trenutne zdravstvene in ekonomske krize tako, da bomo hkrati znižali emisije toplogrednih plinov in se zaščitili pred grožnjami povezanimi s podnebnimi spremembami.

* 15.05.2020 - trenutno podpisalo že 4.888 državljanov
* 16.05.2020 - trenutno podpisalo že 5.399 državljanov
* 18.05.2020 - trenutno podpisalo že 5.935 državljanov
* 19.05.2020 - trenutno podpisalo že 6.149 državljanov
* 20.05.2020 - trenutno podpisalo že 6.314 državljanov
* 05.06.2020 - trenutno podpisalo že 6.545 državljanov

https://act.greenpeace.org/page/59518/petition/2

Tudi OECD

opozarja države, da bi lahko grožnje zaradi podnebnih sprememb in degradacije okolje družbo in gospodarstvo “destabilizirale tako kot COVID-19, vendar na drugačni časovni premici” ter dodaja, da je treba “ukrepe in politike za spodbujanje gospodarstva uskladiti z ambicijami glede podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in širšega varstva okolja.”

Vsi ekonomski ukrepi v naslednjem obdobju morajo zato slediti temeljnim načelom:

ZNIŽUJEMO EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV V SKLADU S PARIŠKIM PODNEBNIH SPORAZUMOM: ukrepi morajo biti usklajeni z doseganjem globalnega cilja omejitve dviga temperature na 1.5 °C in doseganjem ogljične nevtralnosti do leta 2040.

REŠUJEMO LJUDI, NE KORPORACIJ: ukrepi ne smejo nuditi slepe finančne injekcije podjetjem, temveč morajo prispevati k dvigu kvalitete življenja ljudi, družin, delavcev in delavk. Finančni zlom leta 2008 in reševanje gospodarstva, ki je temu sledilo, je le še poglobilo neenakost med najrevnejšimi in najbogatejšimi, z javnim denarjem pa se je še naprej napajo fosilno industrijo in degradacijo našega okolja. To se tokrat ne sme ponoviti.

ŠČITIMO SKUPNE NARAVNE VIRE in OBNAVLJAMO EKOSISTEME: epidemija nas je opomnila na vrednost temeljnih gradnikov življenja: vode, hrane, čistega zraka, rodovitnih tal, ter ekosistemov kot so gozdovi in travniki. Ekonomski ukrepi ne smejo voditi v degradacijo tal, onesnaženje zraka in voda, ali krhanje ključnih ekosistemov kot so slovenski gozdovi. Naše ključne ekosisteme moramo krepiti. Le zdravi in odporni gozdovi lahko namreč skladiščijo ogljik in nam pomagajo premagovati ekstremne vremenske razmere kot so suše, poplave, neurja.

KREPIMO OKOLJSKE STANDARDE: reševanje gospodarstva ne sme postati politični izgovor za krhanje okoljskih standardov. Takšni poskusi se lahko pojavijo v obliki zahtev po odpravljanju administrativnih ovir in krajšanju postopkov povezanih s pridobivanjem okoljskih in drugih dovoljenj. Slabljenje okoljskih standardov za voljo gospodarskega razvoja za vsako ceno dolgoročno krha kvaliteto naših življenj.

VLAGAMO V JAVNE STORITVE in SISTEME: boj z virusom COVID-19 nam je jasno pokazal vrednost dobrega javnega zdravstvenega sistema. Ukrepi morajo prispevati h krepitvi in izboljšavi javnih storitev na področju zdravja, medijev, varstva okolja, prometa in izobraževanja.

V nadaljevanju skiciramo tip ukrepov, ki predstavljajo zeleni odgovor na zdravstveno in ekonomsko krizo, med njimi: pogojevanje javno-finančne pomoči s podnebnimi ukrepi, ukinitev okolju škodljivih subvencij, povečanje kmetijske samooskrbe, predvsem z zelenjavo, sadjem in žiti, zmanjševanje vloge govedoreje v slovenskem kmetijstvu, obsežne investicije v sončno energijo in energetsko učinkovitost, železniški potniški promet in kolesarsko infrastrukturo. S takšnimi ukrepi nižamo emisije toplogrednih plinov in obnavljajo naravne ekosisteme, hkrati pa ustvarjamo delovna mesta in krepimo odpornost družbe za soočanje s krizo kot smo ji priča danes. Seznam zagotovo ni popoln. Nimamo vseh odgovorov, a v nadaljevanju se bomo trudili ter z zavezniki izpolnjevali naše predloge. Večina ukrepov zahteva strateško državno načrtovanje in tesno usklajenost različnih politik. Kot primer: če želimo zmanjšati emisije iz cestnega potniškega prometa moramo temu ustrezno voditi tudi prostorske politike, ki bodo šle v smer decentralizacije gospodarskega življenja v Sloveniji (zmanjševanje dnevnih migracij v Ljubljano, uvajanje fleksibilnih oblik dela tudi v javnih sektorjih…).

JAVNI DENAR NAJ FINANCIRA REŠITVE, NE PROBLEME

Prejemanje javnega denarja naj ima podnebne pogoji

Reševanje gospodarstva z zajetnimi količinami javnega denarja ne sme biti prazen ček za podjetja. Financiranje mora imeti tudi jasne okoljske pogoje. Zlasti v energetsko intenzivnih industrijah kot so proizvodnja surovega železa, jekla, aluminija in papirja, mora biti javno-finančna pomoč pogojena s sektorsko zavezo in načrtom razogličenja v skladu z globalnim ciljem 1.5 ° ter načrtovanimi ukrepi za izboljšanjem energetske učinkovitosti in vpeljavo najboljših razpoložljivih tehnologij.

Sektor gradbeništva pa je potrebno prioritetno povezati s projekti (nad)gradnje železniške infrastrukture in energetske prenove oz. novogradnje stanovanj, ki bodo sledile najvišjih standardom energetske učinkovitosti in se bodo oskrbovala s sončno energijo.

Tako kot do sedaj mora ostati pogoj, da podjetja ne porabijo javnega denarja za izplačevanje dividend delničarjem in/ali izplačilo nagrad direktorjem ter drugim vodilnim kadrom.

Zdaj je čas za ukinitev okolju škodljivih subvencij

V letu 2017 so se ponovno dvignile subvencije
, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Znašale so 135,2 milijonov evrov. Trenutne razmere so priložnost za preusmerjanje državnih spodbud v smeri spodbujanja okolju blagodejnih dejavnosti in ravnanj. Na podlagi poročila projekta Zelene proračunske reforme

predlagamo zato najprej ukinitev naslednjih spodbud, ki škodujejo okolju: vračilo trošarine za komercialni prevoz, vračilo trošarine za industrijsko-komercialni namen, vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, oprostitev trošarine za energetsko intenzivna podjetja, nižja trošarina za dizelsko gorivo kot za neosvinčen bencin, oprostitev plačila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO2 nižja stopnja DDV za dobave fitofarmacevtskih sredstev. Z večjim poudarkom na okoljskih merilih je potrebna tudi posodobitev Zakon o davku na motorna vozila.

HRANA ZA LJUDI

Stop betoniranju kmetijske zemlje

Epidemija nas je soočila s pomenom lokalne kmetijske oskrbe in nujnostjo izrabe rodovitnih tal za prehrano ljudi. Ekonomske in druge infrastrukturne politike zato ne smejo voditi v nadaljnjo izgubo kmetijskih površin. V Sloveniji se je morala namreč v zadnjih letih rodovitna zemlje vse prevečkrat umakniti cestam, industrijskim objektom in drugim pozidavam. Od leta 2000 smo tako izgubili 42 600 ha kmetijskih površin

, približno dobrih 2000 ha na leto.

Povečana lokalna samooskrba z zelenjavo, sadjem in žiti

Odgovor na trenutno ekonomsko krizo mora dati prednost ukrepom, ki bodo zvišali raven samooskrbe na področju zelenjave, sadja in žit. Boj s COVID-19 je razgalil nizko raven samooskrbe
v Sloveniji, zlasti z zelenjavo (39 %) in sadjem (48 %), pa tudi krompirjem (48 %) in žiti (68 %). Pri nekaterih živilih pa smo skoraj popolnoma odvisni od uvoza iz Italije. Iz Italije pride na naše police

ves radič in 93 odstotkov vse pakirane zelenjave, 92 odstotkov špinače, … Krepitev lokalnih samooskrbnih verig ne veča le naše odpornosti na preživljanje kriznih situacij kot danes, temveč ima tudi ugodne okoljske vplive (manj emisij iz transporta) in spodbuja razvoj podeželja, lokalnih skupnosti in pozitivnih socialnih praks (npr. zadružništvo)

Zmanjšana podpora govedoreji

Slovensko kmetijstvo je močno oprto na živinorejo, zlasti govedorejo. Medtem ko je naša proizvodnja zelenjave in sadje močno pod potrebami prebivalstva, količine mleka in govedine celo presegajo domače potrebe. Govedoreja je okoljsko najbolj škodljiva panoga kmetijstva. V Sloveniji predstavlja največji kmetijski vir emisij TGP
, potrebuje velike površine zemlje in drugih virov (za pridelavo 1 kg mesa

potrebujemo kar 3 kg hrane, pretežno žit, ki bi jih lahko sicer užili ljudje), negativen vpliv ima tudi na biodiverziteto in opraševalce (zgodnja košnja travnikov). Nadaljne ekonomske in kmetijske politike morajo voditi k zmanjševanju vloge govedoreje v slovenskem kmetijstvu (zmanjševanje števila goveda, zmanjševanje površin kmetijskega zemljišča, na katerem se prideluje hrana za živali v korist povečanju površin za pridelavo hrane za ljudi, zmanjševanje količine oz. pogostosti mesa v šolski prehrani) ter povečanje podpor za okoljsko blagodejnejše oblike kmetijstva (ekološko kmetijstvo).

PREBOJ ČISTIH ENERGETSKIH REŠITEV

Povečane investicije v energetsko prenovo naših domov
Množična podpora obnovljivim virom energije, predvsem sončni energiji

Vladni ukrepi lahko sinergijsko rešujejo stanovanjsko stisko, znižujejo porabo energije in pospešeno uvajajo večje količine sončne (in vetrne) energije v naš energetski sistem. Javne investicije se naj namenijo za državni program nadgradnje socialnih stanovanj, ki bi zagotovil izolacijo, toplotne črpalke, oskrbo s sončno energijo in baterije za skladiščenje energije za nekatere izmed naših najbolj ranljivih družin, ter državni program izgradnje novih, cenovno dostopnih domov, ki izpolnjujejo najvišje standarde za energetsko učinkovitost ter se napajajo s sončno energijo. Takšni celostni ukrepi namreč odpirajo možnosti za nove zaposlitve, saj zaženejo ne le sektor gradbeništva temveč cel spekter industrij povezanih z izolacijo domov in inštalacijo sončnih elektrarn.

V Sloveniji imamo za sabo praktično izgubljeno desetletje in veliko neizkoriščenega potenciala za razvoj čistih virov energije. Zato se toliko bolj strinjamo s pozivom Mednarodne agencije za energijo

da vlade v svoje ukrepe za stabilizacijo gospodarstvo vključijo tudi obsežne naložbe v čiste vire energije kot sta sončna in vetrna. Vlada RS naj zato zažene proces solarizacije javnih stavb, poveča financiranje in podporo projektom za skupnostne sončne in vetrne elektrarne, investicije v pametna omrežja in tehnologije shranjevanja oz. skladiščenja električne energije.

IZ CEST NA ŽELEZNICE IN KOLESARSKE POTI

Gradnja in izboljšava železniške in kolesarske infrastrukture

V preteklih desetletjih se je prebivalce in prebivalke Slovenijo z vlaganji v ceste in zapostavljanje železniške infrastrukturo priklenilo na njihove osebne avtomobile. Kot ugotavljajo tudi snovalci nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije

: “Javni potniški promet ne ustreza potrebam potnikov, po deležu potnikov prepeljanih v javnem prometu je Slovenija na repu Evrope. Osebni potniški promet je prevladujoč način mobilnosti, ki povzroča velike prometne obremenitve, potrebe po dodatnih investicijah v cestno infrastrukturo, visoke stroške njenega vzdrževanja, okoljske obremenitve (emisije, in hrup, nočna osvetljenost), zastoje, izgubo kmetijskih zemljišč.”

Državno politiko, ki daje prednost cestam za voljo nazadovanja železniške infrastrukture, moramo obrniti. Da bi ljudi osvobodili izza avtomobilskih volanov in naš prometni sistem prepeljali v 21. stoletje, potrebujemo obsežne naložbe v javni potniški promet (JPP), s poudarkom na železniški in kolesarski infrastrukturi. To ne pomeni le nadgradnje temveč tudi razširitev in novogradnja železniških potniških povezav, ter zagotavljanje cenovna dostopnosti JPP.

“NE DELAJ ŠKODE”

V skladu s prisego Evropskega zelenega dogovora “ne delaj škode”, načrti za obnovo ne bi smeli podpirati okolju škodljivih dejavnosti, s čimer bi poslabšali sedanje in prihodnje krize ali nas priklenil na onesnažujočo infrastrukturo še za desetletja v prihodnost. Natančneje, načrti za obnovo ne bi smeli podpirati škodljivih dejavnosti kot so: industrija fosilnih goriv, projekti gradnje novih jedrskih objektov, nova letališka infrastruktura, prioritiziranje cestne infrastrukture na škodo železniške, nove (so-)sežigalnice, dodatna podpora živinoreji.

Če usmerimo vladne pakete finančnih spodbud premišljeno, se lahko zaščitimo pred grožnjo podnebnega zloma, obnovimo naravne ekosisteme in spodbudimo življenjski slog, ki bo hranil, ne pa izčrpaval naravno okolje. S pravimi programi bomo tako dvignili življenjski standard prebivalk in prebivalcev Slovenije, ustvarili na tisoče dobrih delovnih mest in pospešili pravičen prehod stran od fosilnih goriv, industrijskega kmetovanja in ter drugih industrij, ki onesnažujejo okolje.
https://www.greenpeace.org/slovenia/ukrepaj/?_ga=2.69928912.1127788904.1589658546-1781463469.1588500115
https://www.greenpeace.org/slovenia/razisci/
https://cee.donate.greenpeace.org/sl/campaigns?_ga=2.85068889.1127788904.1589658546-1781463469.1588500115
https://www.greenpeace.org/slovenia/ukrepaj/zeleni-odgovor-na-krizo-covid-19/

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XV.

PRAVICA DO ODKLOPA

/13/...ob tem pa ne gre pozabiti, da je ob 130.letnici praznovanja 1.maja Predsednica sindikata ZSSS Lidija Jerkič omenila, da bi nujno morali uveljaviti pravico do odklopa, ko bi v tem času, tudi doma ne bili dosegljivi za delodajalca: Embarassed

ZSSS

Trenutna »koronakriza« za prihodnost dela prinaša mnoge izzive:

* Na področju dela od doma oziroma dela na daljavo so mnogi morali sprejeti izziv o usklajevanju dela in zasebnosti ter poiskati pogosto težko določljivo mejo med delom in prostim časom ter pravico do odklopa;
* Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije dela pa se postavlja vprašanje, ali bodo krizne razmere delovale kot pospešek na področju uvajanja samodejne tehnologije (saj so stroji in roboti odporni na bolezen covid-19);
https://www.zsss.si/30-let-zsss/praznik-dela-2020/

PRAVICA DO ODKLOPA - ZABRISANOST MEJE MED DELOM IN PROSTIM ČASOM

Po nedavni anketi britanskega časnika The Guardian ima 64 % udeležencev težave z »odklopom« od dela po koncu delavnika. Današnja »priklopljena« delovna kultura od nas kot delojemalcev pogosto zahteva dosegljivost 24 ur na dan, 7 dni v tednu, za katero ne prejmemo nikakršnega nadomestila, kaj šele nagrade. Sprijaznili smo se s prepričanjem, da gre zgolj za enega od stranskih učinkov našega časa, spregledali pa dejstvo, da za vsak delovnik oddelamo še nekaj neplačanih nadur in s tem škodujemo svojemu zdravju in blagostanju. Med ogroženimi se na primer znajdejo posamezniki, zaposleni v zagonskih podjetjih, zdravstvu, računovodstvu in oglaševanju.

Raziskave kažejo, da neprestana dosegljivost prek klicev, sporočil, e-pošte in družbenih omrežij izničuje pozitivne učinke, ki jih sicer prinaša delo, tj. zdravje, blagostanje in medsebojno povezanost. Od dela se moramo odklopiti tudi miselno, ne zgolj telesno, sicer smo v nevarnosti za:

* kognitivno preobremenjenost,
* čustveno izčrpanost,
* negativna čustvena stanja (npr. anksioznost in depresivnost),
* nezadovoljstvo v medosebnih odnosih, tako znotraj kot izven delovne organizacije (npr. več sporov v partnerski zvezi),
* kronični stres ter
* izgorelost.

Zabrisanost meje med delom in prostim časom posredno ogrozi tudi delodajalca, saj prispeva k:

* absentizmu,
* fluktuaciji,
* deviantnosti,
* šibkejši organizacijski pripadnosti ter
* omejeni produktivnosti.

Količina časa, ki ga posameznik porabi za spremljanje in odgovarjanje na e-pošto, pravzaprav ni osrednjega pomena; negativen učinek se kaže že ob samem pričakovanju, da lahko vsak čas prispe službeni klic ali sporočilo, kar imenujemo anticipatorni stres. Tudi če k neprestani dosegljivosti nismo zavezani, pa nas včasih premami že sama radovednost, ali se je zgodilo kaj pomembnega. S tem tudi sami brišemo meje med delom in prostim časom.

Zabrisanost meje med delom in prostim časom pa je zgolj košček mozaika četrte industrijske revolucije. Če želimo v svojem poklicu uspeti, ni dovolj, da ga opravljamo ravnodušno. Moramo ga oboževati in živeti zanj, svoje navdušenje pa povrh oglaševati na družbenih omrežjih, s čimer stopamo še en korak bližje temu, da se naša identiteta zliva z delodajalčevo. Elon Musk pravi, da bomo svet na bolje spremenili šele pri 80- do 100-urnem delovniku. Iz tovrstnih zgodb o uspehu in iz motivacijskih sporočil, kot je »Don’t stop when you’re tired, stop when you’re done.«, razberemo, da danes poveličujemo deloholizem.

Antropološke študije kažejo, da v predkapitalistični dobi nismo bili tako obsedeni z delom. V srednjem veku je delovnik angleških kmetovalcev obsegal zgolj 150 dni na leto. Čeprav so tudi oni delali po 8 in več ur dnevno, je bil njihov čas bolje uravnotežen z odmori za zajtrk, kosilo, popoldanski počitek in večerjo ter z verskimi in drugimi prazniki. V 21. stoletju smo temu naredili konec; delo je postalo nova vera, medtem ko so sprostitev, hobiji, vzgoja otrok in branje knjig v prostem času postali znaki lenobe. Živimo v času neprekinjenega delovnika, ki ga dodatno spodbujajo LinkedIn, Slack, Viber, Yammer in druga poslovna družbena omrežja. Prekinitev delovnega razmerja je za posameznika torej lahko problematična, saj zamaje velik del njegove identitete. Marsikdo si ravno zaradi strahu pred izgubo službe ne upa biti nedosegljiv …

Premik v nasprotno smer je z letom 2017 naredila Francija. Tamkajšnja podjetja so zaposlenim dolžna zagotoviti pravico do odklopa od tehnologije. Točen dogovor naj bi kandidati z delodajalcem dosegli vnaprej, v odsotnosti le-tega pa je delodajalec dolžen objaviti jasne zahteve glede dosegljivosti izven delovnika. Reforma je bila sprejeta kot varovalo pred izgorelostjo, nespečnostjo, slabimi medosebnimi odnosi ter nasičenostjo z informacijami. Tudi na ravni EU smo priča podobnim regulacijam, vendar se soočamo s težavo, da zakonodaja težko dohaja vsakodnevne tehnološke spremembe. Poleg tega še ni razrešeno vprašanje o sankcioniranju kršitev.

»Vse težave človeštva izhajajo iz človekove nezmožnosti, da bi v tišini sam sedel v sobi,« je v 17. stoletju dejal francoski filozof Blaise Pascal. Kaj naj torej storimo, da se bomo lažje odklopili? Kaj naj storimo, da bomo spet začeli ceniti prosti čas?

* Kot delojemalci lahko delamo na čuječnosti, ki nam pomaga prevzeti nadzor, ki nam ga pričakovanja na delovnem mestu odvzemajo.
* Na organizacijski ravni lahko uvedemo dneve brez e-pošte ali pa se dosegljivost izven delovnika izmenično dodeljuje različnim zaposlenim.
* Kot delodajalci lahko določimo interval nedosegljivosti in se ga strogo držimo na vseh ravneh delovne organizacije.
* Če delovno mesto zahteva dosegljivost izven delovnika, to kot delodajalci formalno izrazimo že vnaprej, v začetnih fazah selekcijskega postopka.

Kljub črnogledosti v prispevku naj poudarim, da se nekateri posamezniki lažje prilagodijo na opisane zahteve kot drugi oziroma »priklopljenosti« niti ne doživljajo kot stresor. Kot primer prilagam citat z enega od forumov na to temo: “We actually aren’t supposed to reply to e-mails or take calls after hours, but I always check my work e-mail as part of my prep routine for the next day. I hardly ever reply to anything, though I do it partly because I enjoy my work, but mostly because I actually like spending a few minutes each night giving my next day a mental once-over, because I think way better at night than first thing in the morning. Having a vague idea of what needs to get done beforehand lets me take a few minutes to just enjoy my coffee, recline my chair and just wake up properly. Easily worth sacrificing 15 – 20 minutes of my evenings for.”
https://psihologijadela.com/2019/05/29/pravica-do-odklopa/
https://cekin.si/izobrazevanje_in_zaposlitev/prepovedali-posiljanje-sluzbenih-sporocil-med-vikendom.html
https://svetkapitala.delo.si/trendi/utrujajoce-sluzbe-ali-sploh-se-imamo-pravico-do-odklopa-175388

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XVI.

TERMOKAMERA

Termokamera za merjenje temperature zaposlenih? Informacijska pooblaščenka opozarja na previdnost.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozarja na previdno uvajanje uporabe termokamer za merjenje telesne temperatur, saj je namen njihove uporabe odkrivanje posameznikov s povišano temperaturo in pravočasno ukrepanje, torej gre neizogibno za obdelavo osebnih podatkov

Kot so zapisali pri Informacijskem pooblaščencu, so v zadnjem obdobju opazili povečano oglaševanje termokamer, ki se predstavljajo kot učinkovito preventivno orodje za omejevanje širitev okužbe z novim koronavirusom.

"Proizvajalci tovrstnih sistemov navajajo, da lahko na ta način podjetja pri posameznikih, kjer termalna kamera odkrije povišano telesno temperaturo, nadalje ukrepajo in tako zajezijo morebitno širitev okužbe v podjetju," so zapisali.

Podjetja niso na splošno upravičena do merjenja telesne temperature

Ponudniki sisteme oglašujejo, kot da so v celoti skladni z zagotavljanjem zasebnosti in uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ker termalna kamera ne prikazuje podrobnosti, na podlagi katerih bi lahko prišlo do prepoznave obraza in s tem posameznika.

"Nobena tehnologija sama po sebi ne more že vnaprej zagotavljati skladnosti s pravili glede varstva podatkov, saj so vedno ključni nameni in preostale konkretne okoliščine uporabe tehnologije. V primeru termokamer je namen njihove uporabe identifikacija posameznika s povišano temperaturo in pravočasno ukrepanje, torej gre neizogibno za obdelavo osebnih podatkov," so zapisali pri Informacijskem pooblaščencu.

Podjetja in ustanove na splošno niso upravičene do meritev telesne temperature zaposlenih ali obiskovalcev ter s tem obdelave njihovih zdravstvenih osebnih podatkov.

"Ti podatki spadajo med posebne vrste osebnih podatkov in splošna uredba določa, da je njihova obdelava prepovedana, če ni podana katera od izjem. Podjetja in ustanove bi se morale pred uvajanjem merjenja o tem posvetovati s predstavniki medicinske stroke, za mnenje lahko povprašajo izbranega izvajalca medicine dela in pridobijo oceno stroke, ali je tovrstno merjenje nujno in upravičeno, v kakšnem obsegu naj se izvaja ter kakšen obseg hrambe podatkov je primeren, če sploh."

Odločiti mora zdravstvena stroka

"Zdravstvena stroka je torej tista, ki lahko da verodostojen odgovor o nujnosti in primernosti obdelave teh podatkov. Če presodi, da je merjenje oziroma spremljanje ustrezno, mora podjetje/ustanova spoštovati vse določbe splošne uredbe – predvsem načela varstva osebnih podatkov, posameznike mora o tem ustrezno obvestiti, zagotoviti pa tudi vse potrebne varovalke, med drugim minimizacijo in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov ter njihovo točnost in ažurnost," je še zapisala Prelesnikova.
https://siol.net/novice/slovenija/termo-kamera-za-merjenje-temperature-zaposlenih-informacijska-pooblascena-opozarja-na-previdnost-525925
https://siol.net/digisvet/novice/morda-nam-bodo-delovna-mesta-pred-covid-19-varovale-termicne-kamere-524783

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XVII.

HERTZ

Ameriška družba Hertz, eno najbolj prepoznavnih imen svetovnega avtomobilskega posla "rent-a-car", je tudi uradno bankrotirala.

Že pred tedni smo pisali o velikih finančnih težavah in dolgovih Hertza, ki jih je kriza z omejitvami ob epidemiji koronavirusa covid-19 le še poglobila. Družba je zdaj v ZDA tudi uradno vložila zahtevo za bankrot. Ta vključuje vse njihove poslovne enote v ZDA in v Kanadi. Cilj je finančno preoblikovanje podjetja, ki bi omogočilo gradnjo trdnejših poslovnih temeljev podjetja v prihodnje.

Imajo več kot pol milijona vozil

Hertz bo moral odpustiti polovico zaposlenih, kar pomeni okrog 20 tisoč ljudi. V lasti imajo tudi okrog 570 tisoč vozil. Če bi z njimi poplačevali dolgove, bi lahko z nizkimi cenami precej vplivali na prihodnji trg rabljenih avtomobilov v ZDA.
Nakopičenih 17 milijard dolarjev dolgov

Vodstvo družbe pojasnjuje, da ima za operativne posle še milijardo dolarjev sredstev. Na drugi strani imajo pri Hertzu nakopičenih kar 17 milijard dolarjev dolgov.

V zadnjih mesecih se je njihova kriza poglobila, ker se je ob epidemiji močno zmanjšal obseg potovanj, s tem pa se je praktično izničila tudi potreba po najemih avtomobilov na turističnih destinacijah.
https://siol.net/avtomoto/novice/zrtev-koronavirusa-hertz-tudi-uradno-bankrotiral-526129

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 06 Apr 2021 23:21; skupaj popravljeno 12 krat

KORONAVIRUS & Co. - XVIII.

AZN

POSLOVANJE (PO)ZAVAROVALNIC IN POKOJNINSKIH DRUŽB

Ukrep Agencije za zavarovalni nadzor glede izplačila dividend

Agencija za zavarovalni nadzor je meseca marca vsem (po)zavarovalnicam in pokojninskim družbam poslala dopis, v katerem je izrazila pričakovanja o začasnem zadržanju izplačila dividend do najmanj 1.oktobra 2020. Uprave (po)zavarovalnic in pokojninskih družb so sledile priporočilu Agencije.

Iz primerjave podatkov o poslovanju slovenskih zavarovalnic v prvem kvartalu leta 2020 s podatki prvega kvartala leta 2019 izhaja, da so se v povprečju prihodki od naložb na premoženjskem delu zmanjšali skoraj za 50%, medtem ko so se na življenjskem delu zmanjšali za več kot 95%. Dobiček družb se je v povprečju zmanjšal za 40%. Količnik kapitalske ustreznosti je v povprečju padel za 20 odstotnih točk. Omenjeni podatki se nanašajo na prvi kvartal leta 2020 in zato ne vsebujejo vseh posledic epidemije. ki se bodo pokazali šele v prihodnjih mesecih. Prav tako se kaže negativni trend pri gibanju netvegane krivulje obrestne mere, ki jo EIUPA zaradi trenutne situacije objavlja vsake 14 dni.

https://www.a-zn.si/wp-content/uploads/Sporocilo005.pdf
https://www.bsi/financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/odbor-za-financno-stabilnost-ofs/gradiva-ofs
https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/napovedi/vmesna/marec_2020/PN2020_Covid_19_p.pdf
https://www.a-zn.si/agencija-za-zavarovalni-nadzor-je-zavarovalnicam-ponovno-posredovala-poziv-glede-zadrzanja-izplacila-dividend-najmanj-1-oktobra-2020/
https://www.eiopa.europa.eu/content/eiopa-statement-dividends-distribution-and-variable-remuneration-policies-context-covid-19_en
https://www.esrb.europa.eu/news/pr/date/2020/html/esrb.pr200515-bb1f96a327.en.html#footnote.3
https://www.eiopa.europa.eu/tools-and-data/risk-free-interest-rate-term-structures-0_en#MonthlyRFRcalculations

DELNICE (PO)ZAVAROVALNIC

Kot pravi AZN:"Kar zadeva prve ocene vplivov na poslovanje in finančno stanje zavarovalnic, AZN zaključuje, da bo kratkoročno največjo težavo zavarovalnicam in pokojninskim družbam predstavljal padec vrednosti sredstev in zmanjšanje obsega poslovanja."
Pravo vprašanje za vse delničarje in vlagatelje pa je, ali, kje in kako ter kaj, bodo zavarovalnice naredile, da se bo ta medvedji trend zaustavil!

Pozavarovalnica Sava d.d. - POSR
* 05.03.2020 - 19,60 €
* 23.03.2020 - 13,40 € (-31,6%)
* 03.04.2020 - 13,80 €
* 05.06.2020 - 16,60 €
* 16.06.2020 - 16,10 €
* 30.06.2020 - 15,90 €
* 31.07.2020 - 15,60 €
* 06.04.2021 - 23,00 €

Zavarovalnica Triglav d.d. - ZVTG
* 15.01.2020 - 36,00 €
* 23.03.2020 - 23,20 € (-35,5%)
* 03.04.2020 - 24,50 €
* 05.06.2020 - 28,00 €
* 16.06.2020 - 28,00 €
* 30.06.2020 - 27,50 €
* 31.07.2020 - 27,20 €
* 06.04.2021 - 31,90 €

Generali Group S.p.A. - G IM
* 21.02.2020 - 18,43 €
* 18.03.2020 - 10,385 € (-43,6%)
* 03.04.2020 - 12,185 €
* 05.06.2020 - 14,385 €
* 16.06.2020 - 13,705 €
* 30.06.2020 - 13,47 €
* 31.07.2020 - 12,66 €
* 06.04.2021 - 17,135 €

https://www.sava-re.si/si/za-vlagatelje/o-delnici/trgovanje-z-delnico/
https://www.dnevnik.si/posel/trg-delnic/ZVTG
http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=19507&SecurityID=ZVTG
https://www.milanofinanza.it/quotazioni/dettaglio/generali-ass-2ae00e5?refresh_cens
https://www.generali.com/it/investors/share-information-analysts

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XX.

ZAHVALNI PRELET SLOVENIJE

Pripadniki ameriškega in slovenskega vojaškega letalstva danes na svoj način izražajo hvaležnost

»Z velikimi tveganji, kot je covid-19, se lahko uspešno soočamo le skupaj.« Pod tem geslom danes med 13.10 in 14.25 v slovenskem zračnem prostoru letala ameriške in slovenske vojske skupaj preletavajo vse zdravstvene ustanove, ki so odločilno pripomogle k obvladovanju širjenja koronavirusa.

Pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in 31. lovskega polka Vojnega letalstva ZDA iz Aviana v Italiji so danes opravili skupni prelet nad Slovenijo. V tem času so patrulje policije v neposredni bližini bolnišnic prižgale modre luči.

Z akcijo so se bodo simbolično zahvalili zdravstvenim delavcem, pripadnikom civilne zaščite in vsem, ki so bili oziroma so še vedno vključeni v sistem zaščite in reševanja, ter vsem, ki so med epidemijo zagotavljali delovanje vseh osnovnih sistemov v državi.

Epidemija covida-19, ki je bila v Sloveniji razglašena 12. marca, se je formalno končala danes, saj smo v Sloveniji vsi skupaj v dobrih dveh mesecih uspešno omejili širjenje virusa. Dobra epidemiološka slika je omogočila preklic splošne epidemije, pri čemer pa ostaja zahteva, da nekatere splošne preventivne higienske in druge ukrepe še naprej izvajamo.

Čeprav smo k dobri epidemiološki sliki pripomogli vsi, so najtežje breme nosili zdravstveni delavci – v zdravstvenih ustanovah UKC Ljubljana in Maribor, Kliniki Golnik in Splošni bolnišnici Celje, na 16 vstopnih točkah za testiranje potencialno okuženih, po domovih za starejše, v 13 zdravstvenih ekipah, oblikovanih za pomoč osebju v domovih za starejše, epidemiologih …

V času epidemije oziroma do 29. maja so s testiranji potrdili 304 primere okužbe s koronavirusom med zdravstvenimi delavci in njihovimi sodelavci. V domovih starejših občanov pa je bilo 460 potrjenih primerov okužbe, od tega 323 med oskrbovanci.

Vsem, ki so sodelovali pri preprečevanju širjenja covida-19, so se skupaj zahvalili ameriški in slovenski vojaški piloti. S šestimi ameriškimi letali F-16 in tremi slovenskimi pilatusi PC-9 so danes preleteli Jesenice, Golnik, Kranj, Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj, Šmarje pri Jelšah, Brežice, Novo mesto, Metliko, Postojno in Izolo s sporočilom, da se z velikimi tveganji lahko uspešno spopadamo le tako, da sodelujemo in si pomagamo. Ameriški piloti so v znamenje zahvale podobno pred tem preleteli nekatera italijanska mesta.

Letala so Slovenijo preletela v dveh ešalonih, med katerima je bila milja razmika, na višini okoli 1200 metrov s povprečno hitrostjo 425 kilometrov na uro. V slovenski zračni prostor so ameriška letala vstopila ob 13.10 na severozahodu države, Slovenijo pa so zapustila tik pred 14.30 na Primorskem.

https://www.delo.si/novice/slovenija/zahvalni-prelet-v-cast-zmagi-nad-virusom-314264.html
https://siol.net/novice/slovenija/v-zahvalo-sodelujocim-v-boju-proti-epidemiji-bodo-nad-slovenijo-poleteli-vojaski-lovci-526671
https://www.youtube.com/watch?time_continue=1834&v=xHD0nNrXlPw&feature=emb_logo

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Nov 2020 18:44; skupaj popravljeno 7 krat

CORONAVIRUS & Co. - XXI.

VIRTUALNI SVET SKUPŠČIN

/13/...smo v dobi pospešene digitalitacije in prehitrega prilagajanja, saj sem že velikokrat sodeloval na raznih skupščinah gospodarskih družb in sodeloval pri glasovanju ter odločanju. Tokrat pa prvič v življenju spremljal oziroma sodeloval na virtualni skupščini zavarovalnice Generali Group S.p.A., ki se je zaradi situacije Covid-19 v Italiji, odvijala v Torinu. To se je dogodilo samo 3 krat v zgodovini zavarovalnice Generali, da je bila skupščina v drugem kraju kot samo v Trstu. Na skupščini, ki je bila 30.aprila 2020 je zavarovalnica Generali Group S.p.A. ena izmed redkih, ki je sploh omogočila, zaradi nastale situacije Covid-19, ko ne bo omogočena fizična prisotnost delničarjev, da se bo glasovalo direktno preko edinega pooblaščenca Computershare S.p.A., Via Lorenzo Mascheroni, 19, 20145 Milano MI, Italija: Kljub pravočasni prijavi na skupščino, kljub nešteto dopisovanjem borzni hiši, pa Computershare S.p.A, vsem pridobljenim geslom in dovoljenjem je skupščina začela ob 11 uri, streaming je nemoteno trajal kakšnih 6 minut, potem se je linija prekinila, povezava je bila v večini časa do konca skupščine ob 13.01 večkrat prekinjena in motena, tako, da povezava ni bila optimalna. Glede odločanja pa se na tak način organiziranja skupščin odpira še veliko več vprašanj za male delničarje in ohranitev njihovih pripadajočih in s statutom določenih upravljavskih pravic: Embarassed

https://www.generali.com/it/info/discovering-generali/all/2020/2020-Annual-General-Meeting
https://www.milanofinanza.it/news/donnet-generali-conferma-piano-2021-piu-rigore-202004301248383285
https://www.generali.com/it/media/press-releases/all/2020/The-2020-Shareholders-Meeting-approves-the-2019-Financial-Statements-appoints-the-new-Board-of-Statutory-Auditors
https://www.generali.com/it/governance/annual-general-meeting/AGM-2020
https://www.computershare.com/it

VIRTUALNE SKUPŠČINE

COVID-19, vloga delničarjev med odpovedmi in virtualnimi skupščinami
Po mnenju DPAM bo lahko pandemija vplivala na upravljanje vlaganj in aktivizem. To bi lahko postavilo pod vprašaj paradigmo ustvarjanja dolgoročnih vrednosti in kratkoročnega pritiska, hkrati pa zagotovilo trajnostno rast

Na dejavnosti delničarjev je, tako kot vsako drugo podjetje, danes vplivala pandemija COVID-19: sezono prenosa glasovalnih pravic 2020 so zaznamovale upočasnitve, preložitve in navidezne skupščine. Zato se je zmanjšal tudi aktivizem delničarjev, kar je v bistvu v skladu z glasovalno dejavnostjo. Toda takoj, ko se bo okrevalo od te krize, bo delničarski aktivizem verjetno spet začel rasti.

Posledice trenutnih razmer so za podjetja precejšnje, zlasti tista, ki so močno oslabljena zaradi pandemije in ki so postala relativno poceni, kar prinaša privlačne priložnosti za nakup. To zgodovinsko obdobje brez primerov je privedlo do enako neprimerljivih posegov vlad in centralnih bank. Ali je torej logično razmišljati, da trenutna situacija določa izredne ukrepe, kot je prožnost na temeljnih načelih korporativnega upravljanja?

Zanimivo bo opazovati odzive delničarjev na te predloge. Medtem ko se nekateri lahko strinjajo z idejo o začasnih zaščitnih ukrepih za zaščito podjetij pred prevzemi, pa bodo drugi odločno nasprotovali tem mehanizmom kot omejevalcem pravic delničarjev, zlasti manjšinskih pravic malih delničarjev. Z le začasnimi izjemami pravil in ključnih načel naj bi sodelovanje ostalo osrednje.

Kot odgovoren in zavzet investitor se naša glavna vloga in breme osredotoča na zagotavljanje in podporo trajnostnemu razvoju podjetij v naših portfeljih. Posledično bi se morali osredotočiti predvsem na aktivno sodelovanje. Prvič, omogoča nam boljše razumevanje podjetij, ki ne premagajo notranjega izziva kriznega upravljanja. Kot rezultat tega lahko stopimo v stik s podjetji, v katera vlagamo in jim zagotovimo, da se dovolj osredotočijo na zdravje in varnost svojih zaposlenih. Drugič, aktivni angažma nas spodbudi, da smo dovzetni za odzive podjetij, saj nam zagotavljajo kontekst, potreben za njihovo razumevanje in hkrati vplivajo na našo dolgoročno vizijo naših naložb.

Zdi se, da ti zaznamki vplivajo na tako imenovani odločujočo vlogo delničarja, torej na stališče, da bi morale družbe maksimizirati dobiček in v mejah zakona poskušati čim bolj izkoristiti dobiček izključno v korist svojih delničarjev.

Tendenca usmerjena k zmanjšanju vplivov delničarjev, se je pojavila že pred izbruhom izredne razmere COVID-19. Dejansko je bilo registriranih že več pobud, ki so morale več pozornosti posvetiti drugim deležnikom podjetja. Nova paradigma je značilen primer takšnih pobud. Spodbuja preglednost in angažiranost, da se zagotovi pošteno obravnavanje vseh zainteresiranih delničarjev.

Teorija upravljanja deležnikov izhaja iz samih korenin korporativnega upravljanja s poudarjanjem moralne obveznosti podjetja, da se zaveže k enemu samemu cilju. Dejansko podpira spodbujanje ekonomije in gospodarstva ter splošnejših priložnosti za družbo. Glavni namen podjetja mora biti zato osredotočen na ustvarjanje dolgoročne korporativne trajnostno naravnane vrednosti.

Pandemija Covid-19 ni nič drugega kot okrepila ta trend s spodbujanjem širjenja pobud v zvezi z vsemi zainteresiranimi stranmi in njihovo vlogo odgovornih vlagateljev, ki so zadolženi za ukrepanje za zmanjšanje negativnih učinkov, ki jih povzroča virus.

Iz pravic delničarjev je potrebno preklopiti in poiskati možnosti, ki lahko zainteresirane strani vodijo do strastnih razprav in zelo težkih odločitev. Nedavni primer tega je predstavljen z zahtevo delničarjev družbe, da odstopijo % svojih dividend v solidarnostni sklad za zaposlene, ki jih je prizadela pandemija. Možnost in izbira glasovanja o tem vprašanju ni tako jasna, kot bi lahko pričakovali. Najprej bi lahko razmislili o podpori (ali njeni odsotnosti) od vseh drugih deležnikov podjetja. V preteklih letih smo opazili, da si je več voditeljev in višjih direktorjev znižalo plače, da bi lahko nosili posledice Covid-19.
Drugič, izplačilo pripadajočih dividend je bilo mišljeno za leto 2019, ko še ni bilo posledic izbruha Koronavirusa Covid-19.
Tretjič, kaj pa finančni instrumenti, kot so investicijski skladi in kolektivni skladi? Kako lahko ocenimo možnosti in namene glasovanja vseh posameznih delničarjev in vlagateljev?
Ali se ob takšnem izzivu ne bi moral prvi cilj sklada braniti pravice delničarjev? Razmere še zdaleč niso enostavne. Vendar je potrebna širša odgovornost podjetij do družbene skupnosti.

Če se bomo uspešno oddaljili od paradigme, ki postavlja delničarje na prvo mesto, bodo morala podjetja vedno bolj prednostno obravnavati ostale deležnike. Dejansko obstaja velika verjetnost, da bo zmanjšanje vloge delničarjev povečalo pomen EGS v podjetniškem in naložbenem okolju. Za zaključek bo imel COVID-19 potencialne posledice za upravljanje vlagateljev in njihov aktivizem. To bi lahko spodbudilo paradigmo ustvarjanja dolgoročnih vrednosti in kratkoročnega pritiska ob hkratnem zagotavljanju trajnostne rasti. "Tragedija obzorja", kot jo je opredelil Mark Carney, nekdanji guverner Banke Anglije. Vključevanje trenutno veljavnih meril EGS bi zato moralo sprožiti trden krog, ki daje prednost daljšim časovnim obdobjem naložb in najboljšim praksam ESG.

https://www.milanofinanza.it/news/covid-19-il-ruolo-degli-azionisti-tra-rinvii-e-assemblee-generali-virtuali-202006041137225368
https://www.milanofinanza.it/news/ricerca-news?chktitolo=true&testo=DPAM

VIRTUALNE SKUPŠČINE - II.

Začasna ureditev organizacije in izvedbe elektronskih in virtualnih skupščin gospodarskih družb v interventnem zakonu (PKP6)

V kratkem se pričakuje sprejem interventnega zakona PKP6, ki naj bi začasno uredil tudi možnost izvedbe elektronske in virtualne skupščine. Namen te ureditve je omogočiti varno in učinkovito izvedbo skupščin na daljavo tudi brez fizične prisotnosti družbenikov ali delničarjev.

Začasne zakonske rešitve za organizacijo in izvedbo elektronskih in virtualnih skupščin smo že spomladi skupaj pripravili različni deležniki s področja prava družb in je bil kot predlog Zakona o začasnih ukrepih na področju prava gospodarskih družb za omejitev posledic epidemije Covid-19 že 6.5.2020 z dopisom SDH d. d. posredovan Vladi RS, MGRT in MF. Žal pa takrat ni bil vključen v predlog interventnega zakona, zato pozdravljamo predlog MGRT, da se predlagane rešitve uvrsti v PKP6. Predlog MGRT za PKP6 glede ukrepov za e-skupščine, ki posega v sedaj veljavne določbe ZGD-1 in Zakona o notariatu, v celoti sledi relevantnim členom iz predloga Zakona o začasnih ukrepih na področju prava gospodarskih družb za omejitev posledic epidemije Covid-19 (6. do 12. člen).

Začasna ureditev tega področja v PKP6 naj bi veljala tako za delniške družbe kot družbe z omejeno odgovornostjo s posebnim pravilom za že sklicane skupščine pred uveljavitvijo tega zakona. Predlog PKP6 v tem delu tudi določa izključitev izpodbijanja sklepa elektronskih ali virtualnih skupščin. Za njihovo izvedbo bo potrebno soglasje organa nadzora, poslovodstva in uprave pa morajo zagotoviti vse pogoje in natančno določiti pravila za njihovo izvedbo. Člane organov nadzora opozarjamo na dolžno skrbnost pri dajanju soglasij upravam in poslovodstvom.

Možnost organizacije skupščin gospodarskih družb v fizični obliki v času omejitev javnega zbiranja

Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) je 2.11.2020 pridobilo mnenje MNZ glede možnosti organizacije skupščin gospodarskih družb v fizični obliki v času omejitev javnega zbiranja. To pravi, da trenutno veljavni Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ne posega v delovne procese družb, kar lahko razumemo tudi sklic skupščin v skladu z zakonodajo s področja gospodarskih družb. Na MNZ še opozarjajo, da je ob izvedbi potrebno zagotoviti vse ukrepe za varno delo, tudi v smislu preprečitve prenosa okužb in upoštevati priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Opozarjamo pa na odločbo Okrožno sodišče v Ljubljani z dne, 3.11.2020, ki je v postopku sodnega imenovanja članov nadzornega sveta Telekoma ocenilo, da v trenutnih razmerah fizična izvedba skupščin ni mogoča. Ker pa odločba na več področjih posega v obstoječo pravno prakso, jo bo Strokovni svet ZNS posebej obravnaval.
http://www.zdruzenje-ns.si/mediji/aktualne-novice/stalisce-zns-glede-kandidatur-funkcionarjev-in-oseb-s-funkcijo-v-politicni-stranki-za-clane-organov-vodenja-druzb-s-kapitalsko-nalozbo-drzave-in-samoupravnih-lokalnih-skupnosti/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=zacasna_ureditev_organizacije_in_izvedbe_elektronskih_in_virtualnih_skupscin_gospodarskih_druzb_v_interventnem_zakonu_pkp6&utm_term=2020-11-03

zoran13

KORONAVIRUS & Co. - XXII.

ŽENINO DARILO

Lorenzo Insigne je za 29 rojstni dan dobil Lamborghini

V četrtek je Lorenzo Insigne kapetan nogometnega moštva Napoli, dopolnil 29 let in je dobil od žene Jenny za rojstni dan super darilo, Lamborghini Huracán EVO, ki je vreden več kot 200.000 €. Dirkalnik, ki ima več kot 600 KM, največjo hitrost 325 km/h in pospešek od 0-100 km/h v samo 2,9 sekundah, je bil prepeljan v Posillipo, točno pod hišo kapitana Napolija. Lamborghini Huracán EVO je imel veliko rdečo pentljo na sliki NapoliMagazine.com
https://www.napolimagazine.com/calcio/articolo/curiosita-insigne-torta-in-famiglia
https://www.napolimagazine.com/social-network-news-dal-web/articolo/foto-zoom-insigne-una-lamborghini-per-il-suo-29-compleanno
https://www.lamborghini.com/en-en/models/huracan

zoran13

VSEŽIVLJENJSKI PARTNER & Co.

ENKRATNA PRILOŽNOST AS

Obvestilo o stanju udeležbe v presežku življenjskih zavarovanj

Spoštovani,
dobrodošli v združeni zavarovalnici GENERALI. Pomembno nam je, da boste z nami še naprej zadovoljni. Ostati želimo vaš vseživljenjski partner.

Vaše življenjsko zavarovanje Enkratna priložnost AS številka xxxxxxxxxxx še ni bilo udeleženo v presežku življenjskih zavarovanj iz naslova naložbe z zajamčeno donosnostjo.

Dogajanja na kapitalskih trgih vplivajo na udeležbo v presežku življenjskih zavarovanj in na donose posameznih izbranih naložb.

Leto 2020 je bilo do sedaj popolno nasprotje preteklega leta. Je leto, ki si ga bomo zagotovo vsi zapomnili. Sprva smo pričakovali, da bo svetovna gospodarska rast podobna tisti iz leta 2019, vendar je v zelo kratkem času prišlo do preobrata. Izbruh koronavirusa je negativno vplival na finančne trge. Strah pred posledicami, ki jih bo globalna epidemija pustila na gospodarstvu, je na finančne trge prinesel veliko negotovost in nestanovitnost. Zaradi tega smo bili v zadnjih tednih priča zgodovinskim dnevnim spremembam in nihanjem predvsem na delniških trgih. Nafta je zaradi bojazni pred gospodarskim zastojem izgubila skoraj polovico vrednosti. Določene panoge, kot so turizem ali luksuzne dobrine, avtomobili in letalski prevozniki, so na udaru precej bolj kot prehrambena podjetja ali zdravstvo.

Na udaru si tudi obvezniški trgi, vendar so ti zaradi ukrepov centralnih bank bolj stabilni. Z odkupi obveznic se na trgu zagotavlja zadostna likvidnost sistema.

Države se pospešeno zadolžujejo, saj na ta način financirajo ukrepe za premagovanje posledic, ki jih zastoj gospodarstva povzroča. Evropska centralna banka se je edločno zoperstavila posledicam pandemije z izjavo, da bo naredila vse, kar je potrebno, in tako dolgo kot bo potrebno.

Če so nas pretekle izkušnje kaj naučile, je to, da panika in nepremišljene odločitve noso potrebne, saj se finančni trgi poberejo in obrnejo smer.

Ukrepo zoper pandemijo se kot kaže združili svet in strnili prizadevanja za razvoj učinkovitega cepiva zoper virus. Zadnja predvidevanja že za leto 2021 kažejo preceh bolje, koronavirus naj bi imel takrat le še majhen vpliv na globalno gospodarstvo. Dolgoročni vlagatelji tako na dogajanje ne bi smeli gledati s pretirano zaskrbljenostjo. Je poa v teh časih uravnotežen portfelj naš največji zaveznik.

Vabimo vas, da nam za dodatne informacije pišete po elektronski pošti na naslov info.si@generali.com ali nas med 8. in 18.uro pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 70 77. Z veseljem mobo odgovorili na vsa vaša vprašanja.

Iz Generalija vas lepo pozdravljamo.

Ljubljana, maj 2020

Vanja Hrovat
Predsednica uprave

Mitja Feri
Član uprave

PRIPIS BONUSA = 6.LET

Stanje na vašem naložbenem računu in vrednost premoženja na dan 31.12.2020

Ime zavarovanja: Enkratna priložnost AS
Številka police: xxxxxxxxxx

Vrednost premoženja:
v vrednost premoženja je zajet pripis bonusa, ki znaša 0,5% od vrednosti premoženja Aktivnega nalopaketa oziroma Aktivne naložbe v preteklem opazovanem obdobju, pripisali pa smo ga na sredstva v naložbi z zajamčeno donosnostjo Zajamčeni AS.

Fiksna zavarovalna vsota:
250,00 €
V primeru smrti izplačamo:
* osnovno zavarovalno vsoto (seštevek fiksne zavarovalne vsote in enkratne premije oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od nje, ali
* seštevek fiksne zavarovalne vsote in vrednosti premoženja, če je ta nižji od zavarovalne vsote.

Izbrana naložba:

Zajamčeni AS:
* donosnost v letu 2020 - 2,25%
* donosnost v zadnjih treh letih - 6,91%
* donosnost v zadnjih 5 letih - 11,78%

Davčno ugoden način varčevanja - neobdavčen donos in dohodek iz življenjskega zavarovanja po 10 letih!

PRIPIS BONUSA = 8.LET

VREDNOST VAŠEGA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA

Spoštovani,
zahvaljujemo se za vaše zaupanje. Pomembno nam je, da ste z nami zadovoljni.
S tem obvestilom vas seznanjamo o stanju vaše naložbene police.

Vrednost vašega premoženja na polici naložbenega šivljenjskega zavarovanja je na dan 31.12.2022 znašala 1.056,73 €.

Pri zavarovanju Enkratna priložnost AS nagrajujemo vašo zvestobo. Na sredsteva, ki se plemenitijo v Aktivnem naložbenem paketu, smo vam pripisali bonus v višini 1,71 €. Bonus se je naložil v naložbo Zajamčeni AS.

zoran13 · Objavljeno: 10 Jun 2020 15:06 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KORONAVIRUS & Co. - XXIV.

VENEZIA

CAPUCCINO & SOK

21 € za kapučino in sok, ker ju zaradi varnostnih omejitev ni mogel spiti stoje

Moški, ki dela v bližini trga sv. Marka v Benetkah, je moral plačati skoraj trikratno ceno kapučina in pomarančnega soka – zato, ker pijače zaradi varnostnih omejitev ni mogel konzumirati za pultom, kjer je cena nižja, poroča Corriere della sera.

Ne gre za lokal na trgu sv. Marka, ampak za kavarno Illy Caffè na lokaciji Giardini Reali, ki se nahaja nekaj sto metrov od stebrov svetnikov mesta Marca in Todara na trgu Piazzeta. Kavarna je bila ponovno odprta po prenovi lansko zimo, z namenom, da bi jo obiskovali domačini. "Če so takšne cene, bodo sem prihajali samo turisti," razlaga moški, ki je za postrežbo na mizi odštel 12 evrov za sok in 9 evrov za kapučino. Cene v omenjenem lokalu so po navedbah portala daleč od dostopnih in celo višje od bližnje kavarne Al Todaro, ki gleda na trg sv. Marka. Tam kapučino stane 7 evrov in sok 9, za obe pijači bi torej odšteli 16 evrov.

V lokalu na lokaciji Giardini Reali je cena kave 1,5 evra, a le, če je postrežena za pultom in jo gost popije stoje. Če je postrežena za mizo, pa se cena poviša na 6 evrov. Cena kapučina se ob postrežbi za mizo poviša s 3 na 9 evrov, cena soka pa s 5 na 12 evrov, poroča portal. Težava pa je, da ljudje zaradi omejitev zbiranja ne morejo spiti pijače za pultom (tam je lahko kvečjemu le peščica gostov). "Želeli smo piti stoje, vendar nas je osebje zaradi omejitev povabilo, da se usedemo, nihče pa nam ni povedal, da so se cene potrojile. Nikoli si ne bi predstavljali, da bomo morali plačati več kot 20 €, to je kraja," je povedal razočarani gost, poroča Corriere della Sera.

Ni prvič, da se je vnela razprava zaradi pretiranih cen v beneških lokalih, vendar se v omenjeni kavarni to do sedaj še ni zgodilo, še navaja portal.
https://www.regionalobala.si/novica/racun-da-te-kap-21-evrov-za-kapucino-in-sok-ker-ju-zaradi-varnostnih-omejitev-ni-mogel-spiti-stoje
https://www.puntarellarossa.it/2020/06/03/a-venezia-spremuta-e-cappuccino-da-21-euro-causa-covid-e-non-siamo-a-piazza-san-marco/
https://www.ilmessaggero.it/italia/scontrino_caro_venezia_piazza_san_marco_spremuta_cappuccino-5266184.html
https://corrieredelveneto.corriere.it/venezia-mestre/cronaca/20_giugno_03/venezia-spremuta-cappuccino-tavolo-conto-21-euro-giardini-reali-244e6a48-a567-11ea-84d7-186e7076650f.shtml
https://primavenezia.it/cronaca/spremuta-e-cappuccino-21-euro-succede-allilly-caffe-dei-giardini-reali-a-venezia/
https://www.suedtirolnews.it/italien/21-euro-fuer-cappuccino-und-frisch-gepressten-orangensaft
https://www.illy.com/it-it/negozi-bar-illy/illy-caffe-venezia#map

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 30 Jun 2020 17:44; skupaj popravljeno 2 krat

KORONAVIRUS & Co. - XXV.

VOLKSWAGEN in MALI DELNIČARJI

VW bo izplačal in preplačal male delničarje Audija

Skupina Volkswagen bo preostale delnice Audija od malih delničarjev odkupila po 48 % višji vrednosti od tržne

Nemška Skupina Volkswagen bo od malih delničarjev odkupila preostalih 0,36 odstotka Audijevih delnic in tako prišla do stoodstotnega deleža Audija.

Skupina Volkswagen je malim delničarjem ponudila za 48 odstotkov višjo vrednost na delnico Audija od vrednosti na borzi. Namesto 1.050 € to pomeni kar 1.551,53 € na delnico. Z odkupom 152.749 delnic Audija bo Skupina Volkswagen pridobila še zadnji košček Audija, natančneje 0,36 odstotka vseh delnic, in tako postala stoodstotna lastnica premijskega proizvajalca.

Za delnice bo Volkswagen odštel 237 milijonov evrov, odkup pa bo izvedel pred naslednjo letno poslovno konferenco, ki bo potekala julija ali avgusta.

https://avto.finance.si/8962985/VW-bo-izplacal-in-preplacal-male-delnicarje-Audija
https://www.finanznachrichten.de/nachrichten-aktien/audi-ag.htm
https://www.finanznachrichten.de/nachrichten-2020-06/49941065-volkswagen-bietet-audi-minderheitsaktionaeren-satten-aufschlag-492.htm
https://www.finanznachrichten.de/nachrichten-2020-06/49939628-volkswagen-sets-cash-settlement-for-transfer-of-shares-of-minority-shareholders-of-audi-020.htm

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Sep 2020 15:16; skupaj popravljeno 2 krat

KORONAVIRUS & Co. - XXVI.

FOND VOUCHForMe

STE SAMOZAPOSLENI IN VAS SKRBI, DA NENADOMA OSTANETE BREZ PRIHODKA?

Nova zavarovalna storitev, ki temelji na skupnosti

Epidemija covida-19 je pokazala, kako ranljivi so samozaposleni, ko nenadoma ostanejo brez vira dohodka. V pomoč jim je lahko nova zavarovalna storitev, ki temelji na skupnosti. Imenuje se Fond, od tradicionalnega zavarovanja pa se razlikuje po tem, da sredstva ostanejo na posameznikovem bančnem računu.

Nov koncept za zaščito prihodka za samozaposlene ponuja podjetje Vouchforme. Storitev Fond ponuja samostojnim podjetnikom možnost zaščite in nadomeščanja prihodkov ob daljši nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, so sporočili.

Zavarovalna storitev temelji na skupnosti. Jedro Fonda je skupina vsaj 25 ljudi, ki v sklad mesečno prispevajo določen znesek. Če kateri od članov zaradi bolezni ali poškodbe ni zmožen delati dlje kot en mesec, mu Fond zagotavlja mesečno nadomestilo, dokler se ne vrne na delo.

S pomočjo skupine enako mislečih ljudi tako Fond zagotavlja finančno varnostno mrežo, ki posameznikom pomaga ohraniti kakovost življenja v času finančne negotovosti zaradi bolezni ali poškodbe.

Bistvena razlika med tradicionalnim zavarovanjem in Fondom je, da prispevek v Fond ni nepovratna zavarovalniška premija, saj sredstva ostanejo na posameznikovem bančnem računu. Če bolezen ali poškodba posamezniku vrnitev na delo onemogoča tudi po obdobju dveh let, obveznosti mesečnih nadomestil prevzame zavarovalnica.

Vodja podjetja Vouchforme Jacob Westerlaken je v sporočilu za javnost zapisal: "Podjetje Vouchforme s svojo storitvijo Fond odgovarja na problematiko 'tvegane' zaposlitvene oblike samostojnih podjetnikov in 100.000 slovenskim samozaposlenim posameznikom ponuja možnost, da z uporabo storitve Fond bdijo nad svojo varnejšo prihodnostjo."

V Sloveniji storitev Fond trži zagonsko podjetje Vouchforme, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja.
https://www.regionalobala.si/novica/ste-samozaposleni-in-vas-skrbi-da-nenadoma-ostanete-brez-prihodka-nova-zavarovalna-storitev-ki-temel
https://vouchforme.co/sl/
https://www.dnevnik.si/1042555846
https://www.delo.si/sobotna/willem-jacob-westerlaken.html
http://lp2013.adriatic-slovenica.si/
http://www.fidelio-adria.com/kdo-smo/

VOUCHForMe

VouchForMe, zavarovalniško posredovanje, d. o. o., ima veljavno dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja s številko 40111-89/2019-3 z dne 16. 7. 2019 in je na vpogled v registru zavarovalno posredniških družb na www.a-zn.si.

Zavarovalni posredniki družbe VouchForMe, zavarovalniško posredovanje, d. o. o., imajo veljavna dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja, ki so jih pridobili od Agencije za zavarovalni nadzor pod naslednjimi številkami in so na vpogled v registru na www.a-zn.si:
• Anže Učakar (dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja št. 40110-1075/2019-3, pridobljeno dne 16. 7. 2019).

V skladu s 545. členom ZZavar-1 podjetje VouchForMe, zavarovalniško posredovanje, d. o. o., izjavlja:
• Družba VouchForMe, zavarovalniško posredovanje, d. o. o., in nihče od zavarovalnih posrednikov, ki za družbo opravljajo posle zavarovalnega posredovanja, nima neposrednega ali posrednega deleža, ki bi predstavljal več kot 10 % delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice.
• Nobena zavarovalnica oziroma od nje odvisna družba nima neposrednega ali posrednega deleža, ki bi predstavljal več kot 10 % delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu podjetja VouchForMe, zavarovalniško posredovanje, d. o. o.
• V skladu s 579. členom ZZavar-1 imamo urejen interni postopek za reševanje pritožb. Če se z odločitvijo, sprejeto v internem postopku za reševanje pritožb, ne strinjate, lahko pod določenimi pogoji svojo pritožbo posredujete v nadaljnje reševanje tudi Centru za izvensodno reševanje sporov med ponudniki storitev zavarovalnega posredovanja in potrošniki pri GZS – PTZ, Združenju zavarovalnih posrednikov Slovenije, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana.
https://vouchforme.co/sl/o-nas/
https://vouchforme.co/sl/kako-deluje/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 24 Jun 2020 13:52; skupaj popravljeno 1 krat

KORONAVIRUS & Co. - XXVII.

POTOVANJA V TUJINO

"V primeru, da zaradi uvedbe karantene ali zaprtja mej ne boste pravočasno prišli nazaj na delo, bomo tako vašo odsotnost šteli za hujšo kršitev delovnih in pogodbenih obveznosti, zaradi katere vam lahko izredno odpovemo pogodbo o zaposlitvi." To je del sporočila delodajalca, ki svojim zaposlenim zapoveduje dopustovanje v Sloveniji. Pa so te zahteve upravičene? Medtem ko sindikalisti trdijo, da nikakor, so na ministrstvu za delo pojasnili, da se morebitno odsotnost zaradi odrejene karantene presoja od primera do primera, vse pa je odvisno od tega, ali karanteno lahko pripišemo "višji sili". Če karantena namreč ni "splet nesrečnih okoliščin", ampak napovedano dejstvo, potemtakem višje sile ni. Neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca.

Ali lahko podjetje delavca odpusti, ker mu je bila odrejena karantena?
Opozorila delavcem, da zaradi morebitne odločbe o karanteni ne zapuščajo Slovenije

Nekateri delodajalci naj bi svojim zaposlenim že svetovali, da naj med poletnim dopustom ne zapuščajo Slovenije, saj bi jih lahko pri vrnitvi doletela izredna karantena, kar pa bi se morda štelo tudi za hujšo kršitev delovnih pravic.

Na družbenih omrežjih se je pojavil dopis slovenskega podjetja zaposlenim, da naj v času poletnih dopustov ne zapuščajo države, ker bi lahko zaradi poslabšanja epidemioloških razmer v državah v okolici Slovenije morali v obvezno karanteno ali pa se zaradi morebitnega zaprtja mej ne bi mogli pravočasno vrniti na delovno mesto.

Ob tem so jih opozorili, da bodo odsotnost z delovnega mesta zaradi karantene ali zaprtja meja šteli kot hujšo kršitev delovnih in pogodbenih obveznosti, zaradi česar bi lahko delavca doletela izredna odpoved zaposlitve. Pri tem se sklicujejo na 34., 35. in 37. člen Zakona o delovnih razmerjih.
Karantena velja za zdrave osebe

Okužene z novim koronavirusom, denimo, najprej čaka osamitev, njegove tvegane stike, ki so sicer zdravi, pa karantena. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so glede tega že pred časom opozorili, da za ureditev bolniškega dopusta že ves čas velja "preprosto pravilo": "Če je oseba bolna, ji pripada bolniški dopust, če ni bolna, pa ne."

V primeru izolacije je zdravstveni zavarovanec upravičen do 90-odstotnega nadomestila plače, pri čemer nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača ZZZS. Zaposleni, ki morajo v karanteno, od 1. junija niso več upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače od države, temveč kvečjemu do 50-odstotnega nadomestila plače, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, ki ga mora kriti delodajalec.

Toda ali lahko delodajalec sploh izredno odpusti zaposlenega samo zato, ker mu je bila odrejena karantena oz. zaradi tega, ker je zamudil na delo zaradi morebitnega zaprtja meja?

"Razmere, do katerih lahko pride z izrabo z zakonom zagotovljenega prostega časa, ne morejo privesti do kršitve delovnih obveznosti, saj delodajalec nima pravice, da posega v zasebnosti delavca. Opozarjanje, da naj ne zapuščajo države, za delavca in "morebitno nespoštovanje opozorila" ne sme imeti nobenih pravnih posledic, odreditev, da ne smejo zapuščati države, pa predstavlja neposreden poseg v njegovo zasebnost. Tega, da delodajalec odreja, da delavci ne zapuščajo države v času njihovega dopusta, ni mogoče tolerirati, saj čezmerno posega v zasebnost delavca in način izrabe dopusta, ki delavcu najbolj ustreza," je za MMC pojasnil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice in ob tem javno pozval inšpektorat za delo, da se do vsega tega jasno opredeli.

Obvestila delodajalcev nimajo pravnega učinka

Za pojasnilo, ali lahko delodajalci opozarjajo zaposlene, da naj med dopustom ne zapuščajo države, sicer jih lahko v primeru zapletov s karanteno čaka tudi izguba delovnega mesta, smo zaprosili tudi delovni inšpektorat, ki pa je vprašanja odstopil direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo.

"Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravna možnost delodajalca oziroma pravna možnost delavca, s katero lahko doseže takojšnje prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, posledica česar je takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Ne glede na obstoj razlogov za izredno odpoved mora biti hkrati izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi."
Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela o možnosti izredne odpovedi

V pristojnem direktoratu pojasnjujejo, da obvestilo oz. opozorilo delodajalcem zaposlenim glede zapuščanja države nima neposrednega delovnopravnega učinka.

"Delavec je upravičen do odsotnosti z dela in posledično do nadomestila plače iz razlogov, ki so zakonsko določeni oz. dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Če je delavcu od pristojnega organa odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela, se takšna odsotnost delavca presoja v okviru instituta višje sile. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka," navajajo v direktoratu za delovna razmerja.

Delavec je sicer v glede na zakon o delovnih razmerjih dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje njegovih obveznosti, tako da je v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi odrejene karantene po mnenju direktorata za delovna razmerja primerno, da delodajalca pravočasno obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

"Ob tem je primerno poudariti, da je prosti čas delavca tisti čas, ko delavec ne opravlja dela in ni na razpolago delodajalcu, kar pomeni, da v tem času svobodno razpolaga s svojim časom. Ravnanja delavca v njegovem prostem času pa bi bila lahko upoštevana pri presoji prisotnosti elementov višje sile, le ko delavec ni zmožen opravljati dela zaradi nezmožnosti prihoda na delo kot posledici njegovih ravnanj v prostem času," pravijo na direktoratu.

Višja sila ni odhod v kraje, za katere velja karantena
To pomeni, da če je že pred odhodom v drugo državo znano, da se bo delavcu ob vrnitvi v Slovenijo od pristojnega organa odredila karantena (kot trenutno velja 14-dnevna karantena za prihode iz BiH-a, Kosova in Srbije), potem delavec praviloma ni upravičen do odsotnosti zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti ).

"Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za vrnitev iz te države ni predpisana karantena, takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile," so navedli, kako se v skladu s splošno delovnopravno zakonodajo presoja morebitna odsotnost delavca zaradi odrejene karantene.

"Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca," še pojasnjujejo na direktoratu za delovna razmerja.

"Delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela oz. je odsoten z dela, je upravičen do odsotnosti z dela in mu pripada nadomestilo plače. Uresničevanje pravice delavca do odsotnosti, ki mu pripada na podlagi zakona o delovnih razmerjih, ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (niti delavec ne sme dobiti druge sankcije). Delodajalec lahko namreč v skladu z zakonom o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi, samo če obstaja utemeljen razlog za odpoved, ki mora biti v odpovedi tudi pisno obrazložen. Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v 30 dneh od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem."
Direktorat za delovna razmerja o pravicah delavca glede višje sile

https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ali-lahko-podjetje-delavca-odpusti-ker-mu-je-bila-odrejena-karantena/528186
https://www.24ur.com/novice/korona/delodajalci-karantena.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 24 Jun 2020 13:52; skupaj popravljeno 1 krat

KORONAVIRUS & Co. - XXVIII.

KOLESARJENJE

Ekonomija kolesarjenja: poceni naložba s super donosom

Lea Rikato Ružić, Ljubljanska kolesarska mreža: Na Danskem so izračunali, da se vsak kilometer, prevožen s kolesom, družbi povrne v koristi +0,64 € na kilometer, medtem ko vsak kilometer, prevožen z avtom, pomeni izgubo -0,71 €.

Lea Rikato Ružić: Angleži so izračunali, da če delež kolesarjenja za vse poti zraste z današnjih 2% na 10% do leta 2025 in na 25% do leta 2050, bi bile skupne koristi vredne 248 milijard funtov med letoma 2015 in 2050.
https://manager.finance.si/8962331/Ekonomija-kolesarjenja-poceni-nalozba-s-super-donosom

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli