Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Sep 2019 09:27; skupaj popravljeno 1 krat

FACEBOOK PRISLUŠKUJE NAŠIM POGOVOROM

Facebook je več sto pogodbenikom plačeval za prisluškovanje pogovorom uporabnikov in prepisovanje njihovih posameznih odsekov, so poročali ameriški mediji. Facebook je početje priznal, a zagotovil, da je pridobil soglasja uporabnikov. Zagotovil je tudi, da je s spornim početjem prenehal.

Po poročanju medijev je bil namen prisluškovanja in prepisovanja preizkusiti sposobnosti Facebookovih orodij umetne inteligence za interpretacijo sporočil. Vendar pa naj pogodbeniki ne bi vedeli, kaj je namen njihovega početja, prav tako naj ne bi vedeli, od kje točno posnetki sploh izvirajo.

Tudi Amazon, Apple in Google, ki ponujajo digitalne asistente za upravljanje z govorom, so v preteklosti priznali, da so snemali in analizirali govor uporabnikov, da bi lahko izboljšali svoje izdelke in storitve. Apple in Google sta pred tedni zagotovila, da sta s sporno prakso prenehala, Amazon pa je uporabnikom ponudil možnost blokade shranjevanja njihovega govora.

Za Facebook gre le še za eno v vrsti afer, povezanih z varstvom osebnih podatkov uporabnikov. Nedavno je zaradi kršenja zasebnosti v ZDA plačal 5 milijard dolarjev (4,4 milijarde evrov) kazni, kar je rekordna višina za tovrstna kazniva dejanja.
https://moski.hudo.com/lifestyle/tehnika/facebook-prisluskuje-nasim-pogovorom/

zoran13

SUPERENALOTTO

Šestica je prinesla zmagovalcu 209.160.441 € v mestu Lodi, v baru Marino v ulici Cavour 46, kar je največji dobitek v Superenalottu in vseh svetovnih loterijah. Zmagovalna kombinacija 7, 32, 41, 59, 75, 76, številka Jolly: 21, šrevilka SuperStar: 11
Zmagovalna številka je bila generirana preko sistema Quick Pick, ki priložnostno kreira en igralni listek preko terminala, ne da bi ga igralec fizično izpolnil.
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/superenalotto-centrato-il-6-da-record-vinti-209-milioni-a-lodi-e-il-jackpot-piu-alto-di-tutte-le-lotterie-mondiali_3225928-201902a.shtml

zoran13

BANČNI RAZLAŠČENCI NKBM & Co.

/13/...po mogočnih zavajujočih reklamnih propagandnih akcijah, kar je bilo tudi močno medijsko podprto, se je vsak po svojih zmožnostih, odločil za nakup bančnih obveznic ali njihovih delnic v javni prodaji. Moje kasnejše izgube, ki so nastale proti svoji volji in hotenju, niso tako tragične, kot to velja za vse tiste, ki so v tistem obdobju najemali celo kredite do 50.000 €, da bi pod vtisom političnih dejavnikov ter sredstev obveščanja ustvarili nadpovprečne donose, a se je žal trend obrnil navzdol...Vse tiste, tudi najodgovornejše, ki so glavni krivci za odvzem ali s strani države dovoljeno krajo z ustavo zaščitene privatne lastnine, bi morali že zdavnaj kaznovati! Vse to, so namreč bile še nedolgo nazaj, podrejene bančne obveznice in delnice NKBM. Bile so povsem legalno kupljene in tudi plačane ter kasneje z dovoljenjem in podpisom s strani države odvzete. Nihče nas ni zaščitil, niti potrošniške organizacije! Zato, še enkrat hvala! Embarassed

ZAKONCA MARIJA IN IGOR KARLOVŠEK

Kdo sta prva izbrisana obvezničarja, ki sta dobila dva milijona evrov?

Kdo sta prva nekdanja imetnika podrejenih obveznic slovenskih bank, ki jima je sodišče pravnomočno prisodilo plačilo glavnice in obresti? In koliko denarja jima je morala plačati Abanka?

Medtem ko dobrih 1.600 nekdanjih lastnikov podrejenih obveznic čaka na sprejetje zakona o sodnem varstvu, ki bi jim omogočal skupinsko vložitev tožb zoper nekdanje banke, sta dva izmed njih že prišla na vrsto za poplačilo.

Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora Igorju in Mariji Karlovšek vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Po naših informacijah je Abanka zakoncema Karlovšek že nakazala denar. Ne Igor ne Marija Karlovšek, ki sta sicer znan celjski odvetniški par, sodbe danes za Siol.net nista želela komentirati.

Kupila sta za dober milijon evrov obveznic. Dobila sta dva.

Koliko sta prejela, tako uradno ni mogoče izvedeti, po naših informacijah pa gre za okrog dva milijona evrov.

Zakonca Karlovšek sta bila namreč ena od največjih posamičnih lastnikov podrejenih finančnih instrumentov. Februarja 2007 sta kupila za 1,1 milijona evrov podrejenih obveznic tedanje Banke Celje, pri čemer jima je sodišče prisodilo plačilo obresti že od dneva vplačila, in ne od decembra 2013, ko je Banka Slovenije z odločbo izbrisala podrejene obveznice Banke Celje, pozneje združene z Abanko. Plačila ni zadržala niti morebitna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.

Gre za prvo pravnomočno sodbo, ki je enemu od razlaščenih kupcev obveznic prinesla tako glavnico kot obresti. V zadnjih letih je sicer več kot 500 imetnikov vložilo tožbe proti Banki Slovenije in domačim bankam, a so sodišča večino postopkov prekinila, nekaj pa zavrgla. Pri tem so se sklicevala na zakon o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev, ki je še vedno v parlamentarni obravnavi. Rok za njegovo sprejetje iz odločbe ustavnega sodišča je potekel maja 2017.

Sodišče jima je verjelo, da nista vedela za tveganje
Precej več sreče sta imela zakonca Karlovšek, dva od osmih nekdanjih imetnikov, ki so vložili tudi tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Njuni tožbi je junija lani ugodilo že sodišče prve stopnje v Celju. V celoti je verjelo njunim navedbam, da pred nakupom obveznic nista bila obveščena o visokem tveganju, saj so jima na banki povedali, da "gre za varno naložbo in da sta lahko ob obveznice samo v primeru stečaja banke".

Tudi višje sodišče je ugotovilo, da Banka Celje zakoncema Karlovšek ob nakupu obveznic ni razkrila vseh informacij. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da "Banka Celje ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja in ni v celoti opravila svoje informativne dolžnosti". "Banka bi jima morala povedati, da (...) lahko v primeru padca kapitalskih količnikov izgubita denar tudi brez stečaja, zgolj z reorganizacijskimi ukrepi Banke Slovenije, saj je ta možnost obstajala že od leta 2001 dalje," je navedlo višje sodišče.

"Tožnika sta posel utemeljeno sklenila v prepričanju, da sta kupila navadne obveznice in ne podrejenih," je navedlo sodišče. Ob tem velja poudariti, da je bil donos podrejenih obveznic, ki sta jih kupila, precej višji od donosa drugih obveznic.

Sta nekdanja sodnica in odvetnik nepoučena vlagatelja?
V tožbi sta se zakonca Karlovšek sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, ki je imetnike podrejenih obveznic najprej razlastila, a nato poplačala nepoučene vlagatelje. Zakonca Karlovšek bi sicer marsikdo verjetno težko uvrstil med "običajne državljane", nevešče pravne in finančne terminologije, ki so nasedli z nakupom obveznic. Gre namreč za pravnika z dolgoletnimi izkušnjami in vedenjem o finančno-gospodarskem področju. Marija Karlovšek je nekdanja dolgoletna sodnica gospodarskega oddelka sodišča v Celju, Igor Karlovšek pa odvetnik s področja gospodarskega prava.

Kljub temu je sodišče ugotovilo, da je banka s ponudbo obveznic zasledovala le "lastne interese - pridobitev dodatnega kapitala". Kar je morda najpomembneje, sodba razkriva, da se je Banka Celje obrnila na komitente, ki so imeli v depozitih večje vsote denarja, in jih prepričala, naj jih raje vložijo v obveznice.

Ker je sodišče ugotovilo, da je ravnanje banke v nasprotju z načelom vesti in poštenjem, je pogodbi o nakupu obveznic razglasilo za nični. Abanka je zato morala zakoncema Karlovšek vrniti vplačani denar z obrestmi, sodišče pa ji je naložilo še plačilo vseh stroškov. Kot že omenjeno, zakonca Karlovšek sodbe nista želela komentirati.

Kaj je na sodišču trdila Abanka
V Abanki, ki jo je država v vmesnem času prodala Novi KBM v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo, so v pritožbi opozarjali, da sta si tako zakonca Karlovšek kot sodišče prve stopnje napačno razlagali zakonodajo. Ta namreč ne ločuje med navadnimi in podrejenimi obveznicami, zato to ni bilo navedeno na nobeni od listin, ki jih je pri nakupu obveznic izdala Banka Celje.

"Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, da nista bila tožnik in druga tožnica opozorjena na tveganja, ki jih za njun pravni položaj predstavlja začetek stečajnega postopka nad banko. Sodišče se je pri presoji izpolnjenosti pojasnilne dolžnosti v konkretnem primeru zmotno opredelilo oziroma omejilo obseg in vsebino pojasnilne dolžnosti le na vprašanje, ali je bilo prvemu tožniku in drugi tožnici povedano, da gre za podrejene obveznice," so sodbi ugovarjali v Abanki.

Poudarjali so, da sta zakonca Karlovšek "popolnoma zavestno prevzela tveganje" (da lahko gre Banka Celje v stečaj, op. a.), ki da jima "je bilo v celoti pojasnjeno".

Kaj to pomeni za preostale izbrisane obvezničarje?
Ali in kako bo sodba vplivala na njihove sedanje in prihodnje pravne postopke, bo verjetno znano že v prihodnjih mesecih. V Banki Celje je sicer premoženje izgubilo 685 delničarjev in skupno 225 imetnikov podrejenih obveznic štirih izdaj.

Vsega skupaj je z ukrepi Banke Slovenije, ki jo je tedaj vodil guverner Boštjan Jazbec, v letih 2013 in 2014 prenehalo za dobrih 963 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank (po nominalni vrednosti). Slabo polovico tega zneska pomenijo podrejene obveznice.

Poslanci parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko so sicer konec junija obravnavo zakona o sodnem varstvu izbrisanih podrejencev preložili zaradi velikega števila dopolnil. Še vedno mu najglasneje nasprotujejo v Banki Slovenije.
https://siol.net/posel-danes/novice/kdo-sta-prva-izbrisana-obveznicarja-ki-sta-dobila-dva-milijona-evrov-505370

ZAVAJAJOČE OBLJUBE

Zakaj bi sodelovali v dokapitalizaciji?
* Na preteklo poslovno leto Nove KBM se lahko ozremo z zadovoljstvom. Od lanskega novembra, ko je bila uspešno izpeljana delna privatizacija banke, je Nova KBM zrasla v delniško družbo z največ delničarji v državi ter s svojo ponudbo in tržnim nastopom okrepila svoj položaj kot močan steber Skupine Nove KBM.
* Z novim kapitalom bo Nova KBM še okrepila temelje svojega uspešnega poslovanja, pospešila rast in razvoj ter si razširila pot za povečanje poslovanja na tujih trgih. Usmerjena v uspešno prihodnost bo banka enako kot do sedaj tudi danes in jutri uresničevala svojo zavezo do delničarjev, komitentov, zaposlenih in okolja - zagotavljati varne, stabilne in odlične finančne rešitve za boljše življenje, uspešno poslovanje in uresničevanje smelih vizij.

8 LEGENDARNIH IZJAV O NKBM

"Drugače je pri malih vlagateljih, ki so banko sanirali. Tu je cilj, da se jih čim več odloči za nakup delnic, zato je logično, da je cena ugodna. 27 evrov je bila primerna cena in to pozdravljamo."
Matej Lahovnik

"Vlada pred prodajo ni določila realne cene delnic NKBM."
Milan M. Cvikl

"Delnice NKBM bom kupila, ker vidim dobro priložnost, da bodo, ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno, donosne."
Marta Kos

"Do poceni delnic NKBM se bodo dokopali profesionalni kupci."
Anton Rop

"Vlada očitno želi dati prebivalstvu nekaj pod ceno."
Mitja Gaspari

"Bajuk, daj malim delničarjem še četrtino NKBM!"
Sašo Peče

"Seveda se lahko vlada sedaj izogne nekaterim čerem, na katerih je nasedla pri NKBM. Triglav je trši oreh. Tehnično bo odločilna presoja cene delnic in sedaj že vemo, da na povpraševalni strani premorejo državljani milijardo evrov likvidnih sredstev, ki jih lahko takoj uvrstijo na borzo. Najverjetneje bo vlada, tako pri času prodaje kot načinu izvedbe, postavila politične predvolilne interese pred ekonomske potrebe in razvoj."
Bogomir Kovač

in zmagovalna izjava

“Zakaj se prodaja na Bahame, če bi lahko zaslužil domač človek?”
Zoran Jankovič

Hvala ker ste mi odvzeli vse delnice NKBM.
Mali delničar
Večer, 16.12.2014, stran 7, slika 2/2,
http://www.vzmd.si/images/PDF18/Stros%CC%8Cki_za_pozabljene_delnice.pdf

V PRIČAKOVANJU ZAKONA

V VZMD se ne zanašajo na možnost skorajšnjega sprejetja zakona, ki bi omogočil plačilo ustrezne odškodnine izbrisanim/razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic šestih slovenskih bank, zato so s strokovnimi sodelavci uspešno izvedli še eno v nizu pomembnih dejanj, usmerjenih v poplačilo oškodovanj, ki so jih utrpeli izbrisani vlagatelji. Gre za vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov, pripravljenih v sodelovanju s kvalificiranim pooblaščencem, odvetnikom mag. Alešem Kalužo, ki je premoženjsko-pravni zahtevek vložil neposredno pri Specializiranem državnem tožilstvom (SDT), slednje pa je vložitev premoženjsko-pravnih zahtevkov sprejelo.

Na isti državni organ je bila vložena tudi kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper nekdanje člane Sveta Banke Slovenije. Kazenska ovadba je javno objavljena in v celoti dostopna na sledeči spletni povezavi: www.portalplus.si/3255/ekskluzivno-kazenske-ovadbe-zoper-vrh-slovenskih-bankirjev.

Vložitev premoženjsko-pravnega zahtevka ima pomembno vlogo za kasnejši nabor pravnih možnosti razlaščenih vlagateljev. Če bo namreč kazensko sodišče obsojencem naložilo povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem članov Sveta Banke Slovenije, bo to lahko storilo le v dobro tistih razlaščenih vlagateljev, ki so premoženjsko-pravni zahtevek pravočasno vložili. Z vložitvijo takšnega zahtevka pa razlaščeni vlagatelj oziroma njegov pooblaščenec pridobi tudi vrsto drugih pravic, kot npr. podajanje predlogov sodišču glede izvajanja dokazov, možnost postavljanja vprašanj pričam, možnost prevzema pregona itd.

Preko VZMD in izbranega odvetnika je bilo doslej na SDT vloženih kar 88 premoženjsko-pravnih zahtevkov, kar potrjuje, da je med razlaščenimi vlagatelji še ogromno volje in interesa za odpravo krivic, ki so jim bile povzročene pred šestimi leti. Tako so v VZMD prepričani, da množičnost odziva – tudi na njihovo tokratno pobudo – med drugim pošilja jasno sporočilo zakonodajalcem, ki še vedno niso sprejeli ustreznega zakona, navkljub izrecnim uradnim zahtevam Ustavnega sodišča RS iz leta 2016. Zato strokovni sodelavci VZMD pričakujejo, da bo NPU razširil svoje aktivnosti tudi na katero izmed drugih »domačih« bank (Abanka, NKBM itn.), katerih vlagatelji so bili prav tako oškodovani z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih. Takrat bodo z naborom strokovnjakov različnih strok podrobno preučili tudi možnosti vlaganja premoženjsko-pravnih zahtevkov vlagateljev drugih bank, in ne zgolj razlaščenih vlagateljev v NLB.

V VZMD si že vrsto let prizadevajo za odpravo krivic, ki so bile vlagateljem v domače banke povzročene s - zdaj tudi uradno neupravičeno - prisilno razlastitvijo. Njihova prizadevanja so bila v tem času številna in raznovrstna ter so vselej tudi javno objavljena. Vsa stremijo k istemu cilju: odpravi nezaslišanih krivic in oškodovanj domačih vlagateljev ter vzpostavitvi stabilnega in zaupanja vrednega investicijskega okolja in klime v Republiki Sloveniji, z multiplikativnimi pozitivnimi učinki za skupnost in vse državljane.

Read more at http://www.vzmd.si/novice/nlb-na-specializirano-drzavno-tozilstvo-preko-vzmd-vlozenih-88-premozenjsko-pravnih-zahtevkov-zaradi-skode-povzrocene-s-kaznivim-dejanjem-zlorabe-uradnega-polozaja-ali-uradnih-pravic-cesar-so-s-strani-nacionalnega-preiskovalnega-urada-osumljeni-nekdanji-clani-sveta-banke-slovenije#LhlxvTvUf7mCGkXU.99

46 GLASOV POSLANCEV ZA ZVSVIKOB

Sinoči so v Državnem zboru RS s 46 glasovi ZA in 34 PROTI poslanci sprejeli Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), kot ga je pripravila Vlada RS. Iz VZMD - kjer so zakonodajni postopek ves čas aktivno spremljali, podali številne predloge in pripombe ter opozarjali na neustreznosti Vladnega predloga - so danes na državne svetnike poslali utemeljeni apel, naj na sprejeti zakon izglasujejo veto. V tem primeru bi bila ob ponovnem glasovanju v Državnem zboru za potrditev spornega ZPSVIKOB potrebna absolutna večina, torej ponovno vsaj 46 glasov, pri čemer so v VZMD mnenja, da bo v drugo absolutno večino težje doseči.

V tem primeru bi se naposled odprla pot obravnavi neprimerno bolj ustreznega predloga, ki ga je - ob sodelovanju vse zainteresirane in strokovne javnosti - oblikoval Državni svet RS, vendar ga je Vlada z vložitvijo svojega predloga v zakonodajni postopek - po korespondenčni seji in z večernim kurirjem v Državni zbor - prehitela zgolj za nekaj ur (VIDEO). Zakon, kot ga je pripravila Vlada, je po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD izrazito slab, saj preko 100.000 malih vlagateljev pošilja v dolgoletne boje z mlini na veter, medtem ko so nekateri večji vlagatelji že prejeli odškodnino. Zakonu nasprotuje tudi Banka Slovenije, ki je že napovedala ustavno presojo, kar bo možnost uporabe pravnega sredstva in varstva še dodatno odložilo, hkrati pa je poslance na nekatere pasti zakona na Odboru za finance (VIDEO) zelo nazorno opozoril tudi Podpredsednik Vrhovnega sodišča, dr. Miodrag Đorđević (VIDEO).

Poleg napovedane ustavne presoje pa utegneta spor zaradi neustreznega ZPSVIKOB sprožiti tudi Evropska komisija oz. Evropska centralna banka (ECB) pred Sodiščem EU v Luksemburgu. Gre namreč za sporno rešitev, da bi dosojene odškodnine financirala Banka Slovenije, pri čemer naj bi se s poseganjem v njeno finančno neodvisnost kršila tudi prepoved monetarnega financiranja.

Tudi zato so strokovni sodelavci VZMD še dodelali svoj predlog Zakona o ureditvi položaja razlaščenih vlagateljev bank, ki ne predvideva nikakršne bremenitve oz. koriščenja sredstev Banke Slovenije, niti proračuna Republike Slovenije. Svoj predlog za takojšnjo ureditev položaja razlaščenih vlagateljev v slovenske banke - ki so ga sicer pripravili in predlagali že leta 2016 (VIDEO) - so iz VZMD v septembru ponovno naslovili na Državni zbor in Vlado RS, vendar kot vse kaže ideji o poravnavi zdaj nasprotuje Ministrstvo za pravosodje.
http://www.vzmd.si/novice/sporocilo-javnostim-10-4-2019
http://www.vzmd.si/novice/sporocilo-javnostim-23-10-2019
https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=DKEBhSfbXNM
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/glasovanje?mandat=VIII&seja=12.%20Redna&uid=C1257A70003EE753C125849B005F1848

OCENA USTAVNOSTI ZAKONA

BS zahteva oceno ustavnosti zakona o sodnem varstvu bančnih razlaščencev

Banka Slovenije je vložila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sporočajo. "Kot smo že večkrat izpostavili, zakon namreč krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata ustava in tudi pravo EU. Zakon je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, na kar so večkrat opozorile tudi mednarodne institucije," pravijo.
https://www.finance.si/8946917/Vlada-po-desni-prehitela-drzavni-svet-zakon-o-bancnih-razlascencih-je-v-postopku
https://www.finance.si/8863839

UPRAVIČENA ODŠKODNINA ???

Kako najenostavneje do upravičene odškodnine zaradi izbrisanih delnic?

Sprejetje Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) novembra lani je izbrisanim delničarjem vlilo upanje za prejem upravičene odškodnine.

Dolgoročne posledice bančne krize leta 2008 so čutne še danes, zelo boleče so tudi za mnoge lastnike delnic in obveznic naših največjih bank, ki so bili izbrisani. "V Sloveniji je skoraj sto tisoč nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," ugotavlja Dorian Planinšec iz podjetja Visoka odškodnina Planinšec d.o.o., ki se že 13 let ukvarja z odškodninskim pravom. V večini gre za male delničarje, ki so kupili podrejene obveznice in prednostne delnice v slovenskih bankah.

Sprejetje ZPSVIKOB konec preteklega leta sedaj izbrisanim lastnikom obveznic in delnic vliva novo upanje, da bodo za nastalo škodo prejeli odškodnino. Odgovore kako najenostavnejše in najhitreje do nje preberite v intervjuju s Planinčcem.

Kolikšne so bile vrednosti izbrisanih obveznic in delnic?
Nakupne vrednosti izbrisanih obveznic in delnic so znašale cca 27,00 EUR/delnico. Čas za uveljavitev nadomestila ali tožbe bo kratek.

Kaj svetujete izbrisanim delničarjem in kdo jim lahko pomaga pri tožbi? Delničarjem svetujemo, da se čim prej obrnejo na specializiranega pravnika, ki jim bo pomagal urediti vso potrebno dokumentacijo v skladu s sprejetim interventnim zakonom. V kolikor tožba in z zakonom pogojena dokumentacija kot priloga k tožbi ali izvensodnem zahtevku ne bo pravočasno vložena, ne bo prišlo do plačila odškodnine v sodnem postopku ali pavšalnega nadomestila kot izvensodna poravnava v izvensodnem postopku. Ker bo časovni rok na splošno izredno kratek, predlagamo, da oškodovanci ne odlašajo s svojimi pravicami, če želijo uspešno rešiti svoja zakonska upravičenja.

Rok za vložitev odškodninskega zahtevka za pavšalno nadomestilo, ki predstavlja 80 odstotkov vrednosti ocenjene odškodnine, traja le tri mesece in je začel teči že 19. decembra 2019, ko je vstopil v veljavo Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. - Dorian Planinšec, Visoka odškodnina Planinšec d.o.o.

Časovni rok za vložitev tožbe s pravilno predloženo dokumentacijo (zavedati se moramo, da bo potreben tudi določen čas za pridobivanje zahtevane dokumentacije – v ta namen se bodo vzpostavile virtualne podatkovne sobe) bo predvidoma do konca leta 2020, sicer bo zadeva absolutno zastarala. Časovni 7 mesečni rok bo začel teči predvidoma v sredini meseca marca, ko se bodo vzpostavile že omenjene podatkovne sobe.

Kakšni so začetni stroški oškodovancev?
Pri nas stranke nimajo začetnih stroškov. Plačani smo na podlagi dogovorjene provizije, ki je vezana na uspeh v samem postopku. Izbrisani imetniki delnic ali obveznic bodo imeli le strošek sodne takse (v primeru vložitve tožbe) ki pa se v primeru uspeha v pravdi povrne in se jo bo plačalo šele po pravnomočnosti sodbe o temelju. Zakon tako omogoča hitrost in gospodarnost postopka, ki bo zagotovljena tudi s kolektivnostjo postopka, kar pomeni, da skupni pooblaščenec v imenu večjega števila nekdanjih imetnikov vloži eno tožbo, v kolikor bo teh vsaj 30, bo sodna taksa prepolovljena.

Kolikšno višino odškodnin pričakujete?
Vrednost delnice se bo vrednotila po vrednosti delnice, ki je bila na zadnjem knjigovodskem revidiranem letnem poročilu pred sprejetjem izrednega ukrepa v mesecu aprilu 2013. Koliko bo natančno ta vrednost, se bo vedelo ob vzpostavitvi virtualnih podatkovnih sob v mesecu marcu. Pravniki nudijo podporo pri vseh postopkih Kakšna je vloga vas kot zastopnika tožnika, za kaj boste poskrbeli in kaj bodo morali storiti izbrisani delničarji? Vsem strankam bomo pomagali pri pridobivanju ustrezne dokumentacije. Nekdanji oz. razlaščeni delničarji bodo s pomočjo naših navodil pridobili ustrezno dokumentacijo in izpolnili potrebne vloge. Nato bomo spisali in vlagali zahtevke ali nudili vso potrebno podporo za izvensodne zahtevke za pavšalna nadomestila. Spisali bomo večinoma odškodninske zahtevke, nudili pravna zastopanja ipd. Zakaj se naj bi izbrisani delničarji obrnili prav na vaše podjetje? Posebej smo se specializirali za področje izbrisanih delničarjev, saj ga spremljamo že dve leti. Preučili smo vse možnosti glede samega dogajanja in vključili tudi pomoč strokovnjakov na bančnem področju, ki nam pomagajo kot zunanji pogodbeni sodelavci. Torej smo tim pravnih in bančnih strokovnjakov. Vsak zakon je potrebno znati zelo dobro interpretirati in razumeti prakso, ki je v tem primeru tako pravna kot bančna. Vsekakor smo strokovni in cenovno zelo ugodni, saj se poplačamo šele ob izplačilu.

Bi radi še kaj dodali?
Zagotovo je smiselno najeti pravnika za pomoč pri sami vložitvi zahtevka ali tožbe. Vsekakor gre za izredno kratek časovni rok v katerem bodo nekdanji imetniki lahko sprožili postopek, kar pomeni, da bo verjetno veliko ljudi, ki ne bodo pravočasno ozaveščeni ali se sami aktivirali, ostalo brez zakonsko upravičenih nadomestil, ki jih omenjeni sprejeti zakon omogoča kot popravo krivic, katere so se jim zgodile zaradi razlastitve vplačanih delnic in obveznic v letu 2013 z izrednim ukrepom, ki ga je sprejela banka.
https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/
https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/bancni-razlascenci
https://www.zurnal24.si/uporabno/kako-najenostavneje-do-upravicene-odskodnine-zaradi-izbrisanih-delnic-341282

NEZADOSTNO SODNO VARSTVO

V VZMD, kjer so bili prvi in tudi najbolj dosledni pri obrambi ogroženih in kršenih pravic malih vlagateljev v slovenske banke (VIDEO: https://youtu.be/vXpezj0t5as), so s strokovnimi sodelavci proučili najnovejši predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) ter ga enoznačno ocenili za nezadostnega! Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, je tako včeraj, na Kabinet Predsednika vlade RS, Ministrstvo za finance RS in Slovenski državni holding, d.d. (SDH), naslovil javna stališča Združenja, kjer izpostavlja bistvene probleme pri tokratnem poizkusu rešitve desetletne kalvarije preko 110.000 razlaščenih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank, hkrati pa ponovno predlaga enostavno in učinkovito rešitev (VIDEO: https://youtu.be/PC9BfVnR-0k), ki bi vsaj deloma povrnila zaupanje slovenskih vlagateljev, s kar 27.000.000.000 € bančnih depozitov.

Iz VZMD uvodoma pozivajo Vlado RS, da pri pripravi zakona končno zagotovi udeležbo tistih državnih uradnikov, ki z razlastitvijo (izbrisom) vlagateljev niso neposredno obremenjeni, obremenjene državne uradnike pa VZMD poziva, da se od urejanja področja - ki so ga že dvakrat zavozili - distancirajo. »Nov« predlog Ministrstva za finance, torej njihov tretji poskus, da na ustavno skladen način zagotovi sodno varstvo razlaščenih vlagateljev, je namreč pričakovano enak prejšnjima dvema.

Nadalje VZMD poziva SDH, da javno izrazi svojo pripravljenost, da pozitivne učinke pripojitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) deli z razlaščenimi vlagatelji. Takšna opredelitev bi razbremenila odločanje, ali mora vir poplačila razlaščenih vlagateljev biti državni proračun ali Banka Slovenije, ter tako pospešila pot do končne rešitve. V Združenju namreč že vseskozi opozarjajo, da ob »sanaciji« bank, bančno premoženje ni izginilo, temveč je bilo podvrednoteno in preneseno na DUTB. Zato so zagovarjali in tudi v zakonski formi predlagali, da bi premoženje DUTB – brez obremenjevanja proračuna RS in Banke Slovenije – služilo kot vir poplačila razlaščenih vlagateljev. Na DUTB za kaj takega seveda ni bilo posluha. Konec lanskega leta pa je bila DUTB pripojena SDH, kar pomeni, da bi slednja ves pozitivni učinek pripojitve morala uporabiti za sanacijo prikrajšanj oz. oškodovanj. Če bi DUTB namreč premoženje bank pridobila po pošteni ceni, bi bila ob pripojitvi k SDH vredna nič, saj bi vse, kar je pridobila, pošteno odplačala bankam kot nakupno ceno za »slabe« terjatve.

Kot tretje VZMD poziva Predsednika vlade RS, da institucije Republike Slovenije ter razlaščene vlagatelje razbremeni dolgoletnih sodnih postopkov z več kot sto tisoč udeleženci ter naroči izdelavo nove in neobremenjene cenitve bank, sodne postopke pa nato predpiše samo za tiste, ki se z izidom poštene cenitve, v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ne bi strinjali.

V VZMD ob tem ponovno poudarjajo, da poštena vrednost odvzetega (izbrisanega) premoženja vlagateljev v slovenske banke ni odvisna od tega, kakšne bodo specifike tožbenega ali sodnega postopka. Določila ZPSVIKOB ne morejo vplivati na MSRP kot so veljali ob razlastitvi vlagateljev. Poštena vrednost odvzetega premoženja je objektivna in zato neodvisna od subjektivnih ravnanj posameznikov ali institucij v sodnih postopkih. Republika Slovenija bi že davno lahko izvedla neodvisne cenitve »saniranih« bank v skladu z MSRP ter na tej podlagi ponudila poravnavo razlaščenim vlagateljem. Nobenega razloga ni, da je izvedba poštene cenitve talec nedorečenosti sodnega postopka uveljavljanja odškodnine, saj bi bil sodni postopek bistveno manj obremenilen za vse udeležence, vključno s sodišči, če bi bil izpeljan samo za tiste, ki se z novo, pošteno cenitvijo bank - v skladu z MSRP - ne bi strinjali (medtem ko bi vsi ostali prejeli poplačilo na podlagi nove cenitve in brez nepotrebnega dolgoletnega pravdanja).

Sklepno Predsednik VZMD še spomni, da »bo pred koncem letošnjega leta dopolnjenih 10 let od protipravne razlastitve vlagateljev, zato bi bilo še toliko pomembneje, da Republika Slovenija sprejme odgovornost za zamudo (zakonov namreč ni sprejemala Banka Slovenije) ter vsebinsko rešitev ponudi pred dopolnitvijo te žalostne obletnice za zaupanje v finančni in kapitalski trg.«

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Nov 2019 11:50; skupaj popravljeno 1 krat

ZAVAROVANJA NAŠIH OTROK

/13/...kljub vsemu leporečenju in nališpanim pogojem vseh zavarovalnic v času začetka šole, ostaja dejstvo, da svojih otrok, do izpolnjenega 14 leta ne moremo in nam ni dovoljeno zavarovati, niti za izgubo življenje zaradi bolezni in niti za izgubo življenja zaradi nezgode, ker bi po mnenju tudi nadzornih institucij, s tem lahko prišlo do protipravne pridobitve premoženjske koristi. Prebledel sem in se zgrozil, kam je pripeljalo to slepo zaupanje nadzornim organom in zavarovalnicam, to, da so sedaj naši otroci v starosti do 14 let, drugorazredni državljani, diskriminirani in nevredni lastnega zavarovanja. Če pa so v preteklosti obstajala takšna dejanja, da je na podlagi tako sklenjenih otroških šolskih nezgodnih polic, resnično prišlo do protipravnega pridobivanja premoženjskih pravic, potem bi za to pristojni organi, za takšne primere morali kaznovati vse vpletene in ne vsevprek vseh otrok in njihovih staršev v Sloveniji!
Kako pa se potemtakem obnašati v primeru, ko pride do prometne nesreče in to ne po lastni krivdi in pri tem izgubi življenje otrok, ki še nima 14 let v motornem vozilu, pa vemo da so zavarovani vsi potniki v njem. Mar bodo vsi dobili pripadajočo odškodnino in le svojci otroka, ki še nima 14 let, pa ne ali pa le delno? Kolikor pa bi v tem primeru dobili odškodnino, kako to, da jim v drugih primerih ne pripada? Kako je možna takšna dvojnost razlage pravil in ravnanja nadzornih institucij ter zavarovalnic?
Glede na to, da ta odločitev AZN in vseh zavarovalnic velja z letom 2013, bi nam morali do tega obdobja, kolikor so bili naši otroci zavarovani tudi za izgubo življenja zaradi bolezni in izgubo življenja zaradi nezgode, sorazmerne deleže že vplačane premije, le-to povrniti!?: Embarassed

ZAVAROVANJA NAŠIH OTROK

V skladu z zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor se v letu 2013 prvič pojavlja omejitev, da se zavarovanje za primer izgube življenja lahko sklene le za otroke, ki so starejši od 14 let.

Zavarovalnice po besedah ZPS zato sedaj večinoma ponujajo zavarovanja šolarjev in predšolskih otrok, ki rizika nezgodne smrti ne vključujejo, medtem ko zavarovanja dijakov in študentov vključujejo možnostjo kritja za primer smrti.

Nezgodno zavarovanje omogoča pokrivanje finančne vrzeli, ki nastane zaradi nezgode v družinskem proračunu. Zavarovanje otrok lahko krije različne nevarnosti – finančna nadomestila za primer trajne invalidnosti, dnevna nadomestila za odsotnost od pouka, bolnišnična nadomestila za dneve, ki jih otrok preživi v bolnišnici, nadomestila za stroške zdravljenja ...

Mladi, ki so starejši od 14 let, pa so lahko zavarovani tudi za primer izgube življenja zaradi nezgode. Oseb, ki so mlajše od 14 let, ni mogoče zavarovati za primer smrti, saj je takšno zavarovanje nično. Zato zavarovanja šolarjev in predšolskih otrok ne vključujejo tveganja nezgodne smrti.
https://www.delo.si/novice/slovenija/zps-pozor-pri-izbiri-ponudbe-nezgodnega-zavarovanja.html
https://www.zps.si/index.php/osebne-finance-sp-1406526635/zavarovanja/8052-nezgodno-zavarovanje-za-otroke-9-2016
https://med.over.net/clanek/kako-zavarovalnice-vidijo-poskodbe/
https://www.zps.si/index.php/osebne-finance-sp-1406526635/zavarovanja/8637-nezgodna-zavarovanja-otrok-in-mladine-na-spletu-9-2017
https://www.bibaleze.si/clanek/nazaj-v-solo/vse-cesar-niste-vedeli-o-nezgodnem-zavarovanju-otrok.html

NEZGODNO ZAVAROVANJE POTNIKOV

Dopolnilni pogoji za nezgodno zavarovanje voznikov, potnikov in delavcev pri upravljanju in vožnji z motornimi vozili, plovili, žičnicami, vzpenjačami in drugimi prevoznimi sredstvi

TRIGLAV d.d.

5. člen - OMEJITEV OBSEGA OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE(1)
Če zaradi nezgode umre zavarovanec, ki je mlajši od 14 let, izplača zavarovalnica za pogrebne stroške zavarovalno vsoto za primer smrti, ki je navedena na polici.
http://www.triglav.si/wps/wcm/connect/3e2b5cf3-3efb-4b3e-bec9-62e5c0d10bc2/PG-nvd-NMV-12-10+-+1.10.2012.pdf?MOD=AJPERES&CACHEID=3e2b5cf3-3efb-4b3e-bec9-62e5c0d10bc2

ADRIATIC SLOVENICA SKUPINA GENERALI d.d.

4. člen: OMEJITEV OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE (1)
Če zaradi nezgode umre zavarovanec, mlajši od 14 let, zavarovalnica izplača za pogrebne stroške 50 % zavarovalne vsote, ki je v zavarovalni polici navedena za primer smrti.
https://www.adriatic-slovenica.si/documents/21804/55399/Posebni+pogoji+za+nezgodno+zavarovanje+oseb+pri+upravljanju+in+vo%C5%BEnji+z+motornimi+in+drugimi+vozili+ter+vodnimi+plovili/fd5fa447-20c1-49f8-81f9-f0689aa637af

BOB DNEVA

"Prepričan sem, da je mogoče danes za denar, ki se vrti v zdravstvu, dobiti več, zato prenehajmo razmišljati o ukinitvah zavarovanj in se pogovarjajmo, kako dati za ta denar našim prebivalcem več."
Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne
Sobota, 14. september 2019
https://www.vecer.com/vecerplus/bob-dneva

MISEL DNEVA

“Smrt otroka na začetku življenja je drugačna, ti otroci za družbo namreč še niso obstajali. Ker naš otrok ni govoril, hodil, se do nas obnašajo, kot da ni obstajal.”
Petra Paver, društvo Solzice
Sobota, 2.november 2019
www.primorske.si

zoran13 · Objavljeno: 29 Sep 2019 21:38 Naslov sporočila: PRESEŽNIKI

FORBES - GLOBAL 2000

NAJBOLJE OCENJENA PODJETJA NA SVETU

1. Visa - Consumer Financial Services - San Francisco, California
2. Ferrari - Auto & Truck Manufacturers - Maranello, Italy
3. Infosys - Computer Services - Bangalore, India
4. Netflix - Internet & Catalog Retail - Los Gatos, California
5. PayPal - Consumer Financial Services - San Jose, California
6. Microsoft - Software & Programming - Redmond, Washington
7. Walt Disney - Broadcasting & Cable - Burbank, California
8. Toyota Motor - Auto & Truck Manufacturers - Toyota, Japan
9. Mastercard - Consumer Financial Services - Purchase, New York
10. Costco Wholesale - Discount Stores - Issaquah, Washington
11. Apple - Computer Hardware - Cupertino, California
12. Siemens - Conglomerates - Munich, Germany
13. Kellogg - Food Processing - Battle Creek, Michigan
14. IBM - Computer Services - Armonk, New York
15. Cemex - Construction Materials - San Pedro Garza García, Mexico
16. Amazon - Internet & Catalog Retail - Seattle, Washington
17. Kraft Heinz Company - Food Processing - Chicago, Illinois
18. Carlsberg - Beverages - Copenhagen, Denmark
19. Emirates NBD - Regional Banks - Dubai, United Arab Emirates
20. Emaar Properties - Real Estate - Dubai, United Arab Emirates
21. Nintendo - Recreational Products - Kyoto, Japan
22. Tata Consultancy Services - Computer Services - Mumbai, India
23. Samsung Securities - Investment Services - Seoul, South Korea
24. Volvo Group - Heavy Equipment - Gothenburg, Sweden
25. Electrolux Group - Household Appliances - Stockholm, Sweden

61.Generali Group
62. AXA
68. Zurich Insurance Group
69. AIA Group
86. Allianz
https://www.forbes.com/lists/best-regarded-companies/#6b04224a124d

zoran13

ADRIA AIRWAYS in STEČAJ

Okrožno sodišče v Kranju je danes po pričakovanju ugodilo predlogu za začetek stečajnega postopka Adrie Airways, našega največjega letalskega prevoznika.

Upniki, med njimi tudi potniki, ki so kupili karte, a je Adria že pred tem prenehala z letenjem, morajo v treh mesecih prijaviti svoje terjatve do Adrie ter morebitne ločitvene in izločitvene zahtevke. Zadnji dan za prijavo je 3. januar 2020.

Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Janeza Pustatičnika, ki po zadnjih podatkih vodi 64 insolvenčnih postopkov, torej stečajev in prisilnih poravnav družb ter osebnih stečajev. Med njimi ni večjih gospodarskih družb. Deluje prek svojega podjetja Insolvia, ki je lani ustvarilo okoli 115 .000 € prihodkov.

Nekoč je bil direktor trženja na Vzajemni, ko jo je vodil še Boštjan Aver, član uprave pa je bil njegov brat Peter Pustatičnik. Pozneje je imel Janez Pustatičnik tudi ambicije po članstvu v upravi zdravstvene zavarovalnice, a ga je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) označila kot neustreznega. Odločitev je izpodbijal na vrhovnem sodišču, a je spor izgubil.

Že lani več kot 60 milijonov evrov dolgov

Janez Pustatičnik bo v naslednjih mesecih ugotavljal, koliko dolgov ima Adria in koliko premoženja je v stečajni masi.

Po podatkih iz konca lanskega leta je dolgov do dobaviteljev, lizinških družb, letališč, zaposlenih in drugih upnikov že za več kot 60 milijonov evrov. Ob tem je imela za več kot 14 milijonov evrov negativnega kapitala. Poleg tega je Adria tudi v letošnjem letu poslovala negativno in še slabše od lanskega leta, ki je bilo eno najslabših v zgodovini družbe.

Med večjimi upniki so po naših informacijah:

- Kontrola zračnega prometa, ki je v državni lasti in ji Adria dolguje 600 tisoč evrov, poplačuje pa se iz "terjatev, ki jih ima Adria Airways za čarterske polete do Kompasa".

- že pred tem je morala Adria prekiniti sodelovanje z Adrio Airways Tehniko, ki je servisirala njena letala. Namesto denarja je Adria Airways Tehnika od Adrie prejela hangar na Brniku, vendar ji je Adria po naših informacijah še vedno ostala dolžna.

- neporavnanih je ostalo tudi za 1,5 milijona evrov dolgov do Eurocontrol, evropskega regulatorja zračnega prometa. Da je Adria sploh še lahko letela, so po naših informacijah morali te obveznosti poravnavati kar lizinške hiše, od katerih je Adria najemala letala.

- 558 zaposlenih, ki bodo v kratkem dobili odpovedi delovnih razmerij, so zaman čakali na obljubljeno preostalo četrtino plače za mesec avgust. Vsega skupaj naj bi jim ostali dolžni 600.000 evrov.
Bo stečajni upravitelj preverjal svetovalne posle?

V kratkem bo znano tudi, ali je Adria v celoti poravnala obveznosti do podjetja 4K Invest International, ki ji je v zadnjih letih na podlagi svetovalnih pogodb izstavil milijonske račune. Če bo v poslih Adrie z njenim lastnikom ugotovil oškodovanje, jih lahko stečajni upravitelj izpodbija in zahteva vračilo denarja.

A vprašanje, če bo nemški sklad 4K Invest, ki je prevzel Adrio in nekatere druge naložbe, takrat še obstajal. V začetku tega tedna je namreč ugasnila njegova uradna spletna stran. Kot smo razkrili, je njihovo luksemburško podjetje 4K Invest Central že likvidiralo vse druge naložbe. V njegovih bilancah je ostala le še Adria Airways.

Kaj je še ostalo v stečajni masi?

Za zdaj je nejasno koliko, če sploh kaj, bodo upniki prejeli iz stečajne mase. Adria namreč nima v lasti nobenega večjega premoženja, saj so vsa letala v najemu od lizinških družb. Edina vrednost družbe je vzpostavljena letalska operacija, torej letala s posadko. Vendar je Adria po tem, ko je na sodišče vložila zahtevo za začetek stečaja, samodejno ostala brez licence za letenje.

Zavod za zaposlovanje na pomoč zaposlenim

Začetek stečaja Adrie Airways je najbolj boleč za 558 zaposlenih. Da bi bili ustrezno informirani in bi čim lažje prešli v odkrito brezposelnost, bodo predstavniki Zavoda za zaposlovanje stopili v kontakt s stečajnim upraviteljem ter z njim dogovorili možnosti, kako tem delavcem pomagati v Sloveniji in EU.

Adrijini delavci lahko sicer postopek prijave na zavod opravijo osebno na najbližjem območnem uradu, elektronsko, po pošti ali po pooblaščencu. Za prijavo potrebujejo osebni dokument, delovno knjižico (če jo imajo) in številko osebnega transakcijskega računa.

Postopek lahko sprožijo kadarkoli po prenehanju zavarovanja na podlagi delovnega razmerja oz. po poteku odpovednega roka, če želijo vložiti zahtevek za denarno nadomestilo, pa se morajo prijaviti in zahtevek vložiti najpozneje v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Kdor bo ta rok zamudil, se mu bo skupna dolžina prejemanja nadomestila skrajšala za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju zavarovanja do dneva vložitve zahteve. Vlogo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila se izpolni in odda ob prijavi v evidenco brezposelnih. (STA)

Adria je imela konec lanskega leta za okoli 15 milijonov evrov terjatev do poslovnih partnerjev, med katerimi so turistične agencije, vendar so te po vsej verjetnosti že zastavljene oziroma se bodo z njimi poplačali največji upniki družbe.

Danes je v stečaju končala tudi hčerinska družba Adria Airways Letalska šola, ki je imela že več tednov blokirane račune.

Bilance Adrie Airways za zadnja tri leta, odkar je v lasti nemškega sklada 4K Invest, sicer niso verodostojne. V njih se zaradi računovodskih trikov, s katerimi so Adrio reševali pred stečajem, skriva visoka izguba, družba pa je najmanj od konca lanskega leta globoko insolventna.
https://siol.net/posel-danes/novice/kdo-bo-vodil-stecaj-adrie-airways-508570
https://www.24ur.com/novice/slovenija/stekel-stecaj-adrie-airways.html
https://www.dnevnik.si/1042909657

ODZIV FRAPORTA

V Fraportu Slovenija obžalujemo najavo stečaja Adrie Airways, ki je bila naša najpomembnejša poslovna partnerica od odprtja letališča leta 1963 dalje. Trenutno je naša prva skrb namenjena potnikom, ki so ostali brez letalskih povezav ter zagotavljanje rednosti in varnosti letalskih operacij na ljubljanskem letališču.
Zaradi stečajnega postopka so ukinjeni vsi leti Adrie Airways z Brnika: Amsterdam, Bruselj, Dunaj, Frankfurt, Kopenhagen, Manchester, München, Pariz, Podgorica, Praga, Priština, Sarajevo, Skopje, Sofija, Tirana in Zürich. Ostali prevozniki: Aeroflot, Air France, Air Serbia, easyJet, Finnair, LOT Polish Airlines, Montenegro Airlines, Transavia, Turkish Airlines in Wizz Air lete opravljajo skladno z voznim redom.
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/adria-airways-je-odpovedala-vse-lete-za-danes-in-jutri-233248.html

DONOSNE POVEZAVE

Donosne povezave Adrie Airways že razgrabljene

Do danes, ko je kranjsko okrožno sodišče uradno uvedlo stečajni postopek Adrie Airways, so si tuji letalski prevozniki že razdelili štiri od petih najpomembnejših letalskih povezav. Tako bo že sredi oktobra mogoče ponovno leteti iz Ljubljane v Frankfurt, kasneje pa tudi v Bruselj, Zürich in München.
https://www.dnevnik.si/1042909881/posel/novice/1042909881

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 05 Nov 2023 15:15; skupaj popravljeno 4 krat

SAJ NI RES, PA JE!

Kot nadzorniki imamo pravico varovati osebno integriteto.
mag. Irena Prijović, izvršna direktorica ZNS

PREDSTAVLJATE SI....

1.Predstavljate si, da ste že 16 let izvršna oseba združenja, ki razvija stroko s področja delovanja nadzornih svetov in standardov korporativnega upravljanja in da ste v teh letih pripravili okrog 400 izobraževalnih dni, ki se jih je udeležilo okrog 11.200 udeležencev.

2.Predstavljate si, daže 16 let delate z izjemnimi posamezniki, ki v okviru različnih delovnih komisij in organov združenja prispevajo svoja razmišljanja in znanje za oblikovanje strokovnih stališč glede ureditve delovanja nadzornih svetov in različnih segmentov korporativnega upravljanja. Da ste sodelovali pri oblikovanju ali ste avtor preko 30 priporočil dobre prakse doma in na ravniEU.

3.Predstavljajte si, da imate več kot 10 let nadzorniških izkušenj, ki segajo od največje borzne družbe do majhne družbe v popolnilasti države, da imate izkušnje iz revizijskih in kadrovskih komisij nadzornega sveta, da ste izkušen zunanji član različnih komisij v enotirnem in dvotirnem sitemu upravljanja.

4.Predstavljate si, da ste že 13 let član upravnega odbora evropske konfederacije šestnajstih takšnih združenj v Evropi, kjer sedite z najuglednejšimi kolegi iz tujine in da ste do nedavna 2leti predsedovali tej konfederaciji.

5.Potem pa si predstavljate, da vas nekega jutra pokliče generalni sekretar vladajoče stranke in izrazi pričakovanja države na način, da od vas zahteva neetično in nezakonito ravnanje kot predsednika nadzornega sveta državne družbe.

6.Predstavljate si, da nestorite nič. Potem pa si še predstavljate, da upoštevate navodila inizberete kandidata, ki ga želi vlada in postanete del »sistema« ter s tem pripadate »našim«.

7.Predstavljate si, da potem ko bodisi ne storite nič bodisi upoštevate navodilo politike, naprej živite življenje iz prvih štirih točk. Niste in ne morete več biti ta oseba, ki živi to življenje. Če želite ostati ta oseba, sploh nimate druge izbire kot da ukrepate.

O KRALJEVEM KLICU

Dejstvo je, da je Brane Kralj, generalni sekretar LMŠ, vedel, da je Igor Šoltes med kandidati predensem kot predsednica nadzornega sveta dobila seznam kandidatov od kadrovske agencije.
Dejstvo je, da je v imenu države izrekel pričakovanja glede njegovega imenovanja za direktorja družbe v kateri kot predsednica nadzornega sveta vodim kadrovski postopek in kljub pojasnilu, da bo nadzorni svet ravnal z dolžno skrbnostjo in v dobro družbe izbral najprimernejšega kandidata, še naprej zahteval poročanje o kadrovskem postopku njemu osebno in mimo SDH, ki sem mu dolžna glede vodenja kadrovskega postopka poročati.
Dejstvo je, da če ti generalni sekretar LMŠ, ki je desna roka predsednika vlade, po vsem tem reče: 'Sva se razumela?', to razumem kot grožnjo. Ko sem bila kot nekdo, ki že šestnajst let svoje profesionalno delo usmerja v strokovnost nadzorniške funkcije in oblikovanje dobre prakse, soočena s takšnim klicem, sem to razumela kot napad na osebno integriteto kot nadzornice in izvršne osebe Združenja nadzornikov Slovenije. Brane Kralj si ne bi mogel izbrati manj primernega človeka za ta klic in verjetno ni vedel koga kliče. Najino srečanje ponazarja trk dveh kultur, ki sobivata v našem prostoru. Posledica tega je bila prijava njegovega ravnanja pristojnim institucijam skladno s pravili. Ker je to prav in ker sem bila dolžna tako ravnati. Ta prijava pa ni bila javna, ampak jo je nekdo še isti dan predal lastniku medijskega portala z dvomljivim poslovnim modelom.

O MOJEM ODZIVU NA KRALJEV KLIC

Takoj po klicu sem doživela sram, da se mi je kaj takega pravzaprav zgodilo. Sram, da nisem še bolj odločno odreagirala, namesto tega sem govorila z njim kot da gre zaneke vrstenesporazum. Potem je sramu sledil gnus. Gnusu je sledil bes. Zdaj si veliko bolje predstavljam kako se počutijo žrtve nasilja, čeprav je šlo le za nasilje na ravni integritete. Odšla sem na načrtovan nekaj dnevni dopust. Ko ponoči nisem spala, sem ugotovila, da imam izbiro in da bom ukrepala ter prijavila dogodek. Iskala sem podlago za ukrepanje in jo v prvem koraku našla v 4. alineji 54. člena ZSDH-1 glede posvetovanja s pooblaščencem za skladnost in integriteto na SDH in prijavi direktno na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK)v povezavi z Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) glede prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja. Predsedniku združenja in predsedniku Strokovnega sveta združenja sem povedala kaj bom naredila. To sem še isti dan razkrila tudi nadzornemu svetu družbe, glede katere se je pritisk dogajal in izjavo vključila v zapisnik seje nadzornega sveta. Naslednji dan sem se o izvajanju političnega pritiska na kadrovski postopek izrekla na sestankih na SDH, pristojnim skrbnikom in pooblaščencu, napisala dopis za SDH, naredila spletno prijavo na KPK in dopis naslovljen na upravo, nadzorni svet in pooblaščenca SDH osebno poslala s priporočeno pošto. Naslednje jutro sem dopis še osebno izročila predsednici nadzornega sveta SDH na predhodno dogovorjenem sestanku in izrazila pričakovanja glede ukrepanja SDH. KPK je odreagiral takoj in me že tisto jutro povabil na razgovor, da bi začel s postopkom. SDH mi do danes še ni odgovoril na mojo prijavo.

KAKO SEM POSTALA NEZAŠČITEN ŽVIŽGAČ?

Še isti dan, ko je prispela pošta na SDH, se je popoldne začel medijski vihar, ki je bil posledica razkritja mojega dopisa lastniku medijskega portala. V tem viharju sem z namenom zaščite drugih interesov družbe, ki jo nadzorujem, komunicirala zgolj v okvirjih same prijave, potrdila avtentičnost prijave in odgovarjala enakovredno vsem medijem. Postala sem nezaščiten 'žvižgač'. Morda je oseba, ki je dopis predala naprej, še en »žvižgač«, ki je želel, da bi se o tem vedelo in s tem kaj spremenilo. Vendar je s svojim ravnanjem javnosti in medijem izpostavila družbo, ki jo nadzorujem, združenje, ki ga vodim, mene osebno in tudi druge s tem povezane osebe. Mediji pa so odigrali različne vloge, odvisno od medijskega poslovnega modela. novinarske neodvisnosti in pameti.

KAKO SEM RAZUMELA ODZIV PREDSEDNIKA VLADE?

Prvič se je zgodilo, da je kak predsednik vladekot je to naredil Marjan Šarec na tiskovni konferenci, ki je sledila medijskemu viharju, preprosto javno priznal, da obstajajo »naši« in »tisti drugi« kandidati in da sistem vplivanja politike na upravljanje državnih družb očitno ni optimalen. Neverjetno je, da ni razumel, da je povsem vseeno, da je Kralj to naredil za nekoga, ki ni njihov kandidat.
Povedal, da je Kralj storil napako, ki pa jo je pripisal veliki naivnosti in nespretnosti. Ni razumel, da je storil neetično in nezakonito ravnanje izvajanja političnega vplivanja na odločitev prve nadzornice glede kadrovskega postopkav državni družbi, ki ima lahko znake kaznivega dejanja zlorabe položaja z namenom pridobitve premoženjskih koristi za nekoga drugega. Nato je presojal je komu verjame na podlagi razgovora samo z eno stranjo. Svojo.Presojal je kaj je zame brutalen poseg v osebno integriteto.Pri tem ni razumel, da je to vedno osebna izkušnja odvisna tudi od tega ali ima posameznik ničelno toleranco do nasilne komunikacije in neetičnih dejanj.Povedal je, da je Kralj časten človek in da bo zato odstopil. Kako je lahko nekdočasten človekinizvaja politični pritisk ter izraža pričakovanja o neetičnem in nezakonitem ravnanju drugih? Kralj naj biz odstopom, ki naj bi se zgodil, samo prevzel odgovornost za svoje dejanje, pri katerem je bil zaloten. Častno bi bilo, če bi odgovornost prevzel tisti, ki je naročil takšnoravnanje. Predsednik vlade je pravilno zaznal, da je to lahko trenutek za spremembo kadrovskih procesov v državnih družbah. Politiki bi morali preprosto prenehati s sprenevedanjem in se začeti držati zakonskih pravil, ki jih že imamo. Ravnati morajo tako, kot vsakič znova obljubljajo pred volitvami,da bodo ravnali.

O OMEJEVANJU ŠKODE ZA VLADO

Omejevanje škode za vlado in njenega predsednika se je začelo z vplivanjem na presojo bralcev in gledalcev določenih medijev z lažnimi novicami in teorijami zarote. Zvrstili so se poskusi diskreditacije mene osebno, družbe, ki jo nadzorujem in s tem njenih zaposlenih in partnerjev ter poskusi diskreditacije stroke in Združenja nadzornikov Slovenije. Pri tem so se vzroki mojega ravnanja pripisovali Borutu Jamniku, ki je predsednik združenja, ki ga vodim. Moje ukrepanje zoper izvajanje političnega pritiska je dejanje samostojne posameznice, ki stroko, s katero se ukvarjam celotno kariero, uveljavljam in živim tudi v praksi. To sem storila Borutu Jamniku navkljub in ne zaradi njega. Kot kolega se izjemno spoštujeva, v načinu delovanja pa se pogosto razlikujeva. Ustvarjanje lažnih zgodb in medijskih spinov je namenjeno odvračanju javnosti od bistva problema, ki se je tako vidno pokazal v aferi Kralj tudi s predsednikovim priznanjem.

KAJ BOMO NAREDILI NAZDRUŽENJU?

Lastna izkušnja mi je pokazala, da je ustrezno ukrepati, ko si predmet poskusa političnega vpliva, osebno težka izkušnja v kulturi apatije, da tako pač je in da se nič ne da spremeniti. Tudi zato smo se kot Združenje nadzornikov Slovenije odločili, da v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije na podlagi aktualnega primera iz prakse pripravimo poseben protokol za člane nadzornih svetov za ravnanje ob izvajanju političnih in drugih pritiskov na njihovo neodvisno odločanje. Namen tega dokumenta bo pomoč nadzornikom, ko bodo tretje osebe poskušale preko groženj, zahtev, s korupcijo ali na kakšne druge načine uveljaviti svoje interese na škodo samih družb. Vseboval bo konkretne napotke kako naj ravnajo, da bi varovali osebno integriteto in prispevali k ustvarjanju etično kulture v gospodarski družbi, ki jo nadzorujejo ter v širšem družbenem okolju. Če nas večina ne bo dopuščala ekscesov manjšine, se bodo ti hitro končali. K spremembam v družbi in ustvarjanju etične kulture lahko prispevamo vsi.

KAJ BO NAREDIL PREDSEDNIK VLADE?

Vsaka zmaga na državnih ali lokalnih volitev pomeni, da ima zmagovalec bazen političnih kadrov, ki pričakujejo nove funkcije v državnih organih, podjetjih ali občinskih podjetjih, zato žal obstajajo »politične kvote«, ki zmagovalnim strankam omogočajo ključ razdelitve, ki ga ne nadzoruje Računsko sodišče, niti nihče drug. Uveljavljanje teh ključev v praksi pomeni, da nadzorniki ne bodo postali strokovnjaki, temveč politični prijatelji, izvajalci navodil politike ter prekupčevalci z močjo. Če tak nadzornik plača ceno z izgubo osebne integritete, jo davkoplačevalci plačamo z lastnim denarjem. Verjamem, da je podcenjujoče, da moraš kot kompetenten in strokoven kandidat za nadzornika državnih družb, imeti blagoslov vladajoče politike. Zato bi po aferi Kralj moralo biti vprašanje, ki bi ga novinarji in mediji zastavili predsedniku vlade, ali se namerava držati zakonskih določil glede ločitve politike od upravljanja gospodarskih družb? Ali je zdaj konec s sestanki generalnih sekretarjev vladajočih strank glede kadrovanj v državnih družbah? Ali je konec političnih kvot za naše in tiste manj naše kandidate?

mag. Irena Prijović, izvršna direktorica ZNS
Ljubljana, 27.9.2019

POLITIČNI IN DRUGI PRITISKI TER NEETIČNO VPLIVANJE

Protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje

Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Komisija za preprečevanje korupcije RS (KPK) sta na članskem srečanju ZNS predstavila "Protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje".

Namen protokola
Namen protokola ZNS in KPK je člane nadzornih svetov opozoriti na dolžnost prijave neetičnih in nezakonitih poskusov vplivanja na njihovo odločanje na način, da poskušajo tretje osebe preko zahtev, groženj, s korupcijo ali na kakšne druge načine uveljaviti svoje interese, ki so predmet odločanja v nadzornih svetih. Ta protokol članom nadzornih svetov ponuja konkretne korake, kako ravnati v teh primerih.

Vsebina protokola
1. KORAK: PREPOZNAVANJE, KAJ JE POLITIČNI PRITISK ALI PRITISK TRETJIH OSEB
- Kdo ali v čigavem imenu vas je nekdo kontaktiral
- Kdaj bodite posebej pozorni na kontakte tretjih oseb
- Kaj je predmet komunikacije
- Kako komunicirati, če sumite ali menite, da gre za izvajanje pritiska

2. KORAK: OBVESTILO ČLANOM NADZORNEGA SVETA DRUŽBE, KI JO ČLAN NADZORUJE

3. KORAK: PRIJAVA NA KPK IN DRUGIM PRISTOJNIM ORGANOM
- Prijava KPK – za družbe s kapitalsko naložbo države ali družbe v lasti lokalnih skupnosti
- Obveščanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) in svetovalna vloga pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto SDH - za družbe s kapitalsko naložbo države
- Naznanitev kaznivega dejanja - za vse družbe
- Sodelovanje s Policijo - za vse družbe
Uporaba protokola

Priloga: KODEKS PROFESIONALNE ETIKE ZNS

“Zaznali smo izziv, da je potrebno v obstoječi kulturi upravljanja pokazati pot kako ravnati ob političnih in drugih pritiskih ter neetičnemu vplivanju na neodvisno odločanje članov nadzornih svetov. Naša želja je, da bi takšna neprimerna vplivanja tudi zaradi tega protokola, postala povsem nesprejemljiva in ne nekaj običajnega na kar sicer verjamem, da večina tistih, ki jih je bila deležna, tako ali tako ne pristane, predvsem pa, da zaradi vloženih prijav za tiste, ki to počnejo, tudi tvegano dejanje in zato le še izjema.” je v svojem govoru povedal Borut Jamnik, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije.

Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, pa je povedal: »Ne pričakujem, da bi poskuse političnih in drugih pritiskov ter neetičnih vplivov na odločanje neodvisnih organov lahko odpravili čez noč. Pa vendar v tem protokolu vidim pomemben korak v to smer. Naj bo vodilo vsem članom nadzornih svetov pri prepoznavanju, kaj ni dovoljeno in seveda kaj lahko, ko do tega pride, nadzorniki storijo. V tem procesu je Komisija za preprečevanje korupcije pomemben člen, zato upam in si želim, da ga boste člani Združenja prepoznali kot koristnega in na podlagi tega dosledno prijavljali kakršne koli poskuse vplivanja, pri katerih boste v dvomih o njihovi primernosti. Če se že politika ne želi odreči prevelikim apetitom pri upravljanju premoženja, pa jo k temu prisilimo – z doslednim zaznavanjem in prepoznavanjem neetičnih praks in prijavo le teh ustreznim institucijam.«

Objavljeno:25.10.2019
https://www.zdruzenje-ns.si/mediji/aktualne-novice/novo-protokol-za-ravnanje-clanov-nadzornih-svetov-ob-izvajanju-politicnih-in-drugih-pritiskov-ter-neeticnem-vplivanju-na-neodvisno-odlocanje/
https://www.zdruzenje-ns.si/uploads/bookstore/dokumenti/PROTOKOL_KPK_in_ZNS_1.pdf

Kot nadzorniki imamo pravico varovati osebno integriteto.
mag. Irena Prijović, izvršna direktorica ZNS
Ljubljana, 27. september 2019

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Jan 2020 21:24; skupaj popravljeno 32 krat

VARLJIV DOSTOP DO INTERNETA

Sprememba naročniških razmerij glede storitev dostopa do interneta

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS je sprejela Splošni akt o storitvah dostopa do interneta in s tem povezanih pravic končnih uporabnikov, ki se navezuje na Uredbo (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta. Skladno z navedenima predpisoma Telekom Slovenije s 6. 10. 2019 za nove naročnike, s 6. 11. 2019 pa za obstoječe naročnike opredeljuje vsebine, ki se navezujejo na:

* metodologijo merjenja tehnične kakovosti storitev dostopa do interneta,
* postopke za ugotavljanje hitrosti dostopa do interneta,
* pravila, ki zagotavljajo enako obravnavo internetnega prometa in transparentnost ponudnikov v razmerju do naročnikov glede obsega, omejitev, vrste in kakovosti dostopa do interneta,
* način sklepanja pogodb za dostop do storitev interneta ter s tem povezane pravice naročnikov,
* pravila glede upravljanja in omejevanja prometa v okviru storitve dostopa do interneta.

Glede na navedeno se v Splošnih pogojih uporabe elektronskih komunikacijskih storitev družbe Telekom Slovenije, d.d., spreminja poglavje 11, ki opredeljuje dostop do odprtega interneta. Spreminja se tudi vsebina dokumenta Informacije o dostopu do odprtega interneta, in sicer tako za fiksno omrežje in fiksno lokacijo prek brezžičnega omrežja kot za mobilno omrežje. Navedeni dokumenti so z dnem uveljavitve sprememb na voljo na prodajnih in spletnih mestih Telekoma Slovenije (zavihki: Info in obvestila, Sprememba pogojev) ter bodo predstavljali sestavni del naročniškega razmerja med Telekomom Slovenije in naročnikom storitev dostopa do interneta.

Ker je sprememba potrebna zaradi uskladitve z veljavnima predpisoma, končni uporabniki zaradi uveljavitve teh sprememb, če se z njimi ne strinjajo, nimajo pravice do odstopa od naročniške pogodbe brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja, brez pogodbene kazni in brez odpovednega roka.
Dodatne informacije so na voljo na spletnem mestu Telekoma Slovenije, na prodajnih mestih Telekoma Slovenije in na brezplačni številki 080 8000.
Prijazen pozdrav,
Telekom Slovenije

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019-01-2467/splosni-akt-o-storitvah-dostopa-do-interneta-in-s-tem-povezanih-pravic-koncnih-uporabnikov
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32015R2120
https://www.telekom.si/Documents/Splosni-pogoji-uporabe-elektronskih-komunikacijskih-storitev-04102019.pdf?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=sprememba_narocniskih_razmerij_2019_zasebni
https://www.telekom.si/Documents/Informacije%20o%20dostopu%20do%20odprtega%20interneta%20-%20fiksno%20omre%C5%BEje.pdf
https://www.telekom.si/Documents/Informacije%20o%20dostopu%20do%20odprtega%20interneta%20-%20mobilno%20omre%C5%BEje.pdf

ZPS

Drugi odstavek 129. člena Zekoma:
O vsaki spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, morajo biti
naročniki obveščeni najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo sprememb.

Pri tem morajo biti naročniki obveščeni, da imajo, razen če je sprememba
pogojev, določenih v naročniški pogodbi, potrebna zaradi uskladitve s tem
zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi, drugimi predpisi in predpisi Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo, v istem roku pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo.
Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago.
Lepo vas pozdravljamo,
Svetovalna pisarna
Zveza potrošnikov Slovenije
Frankopanska 5, 1000 Ljubljana
Tel: 01 47 40 600
Fax: 01 433 33 71
E-mail: svetovanje@zps.si
www.zps.si

AKOS Test (meritev interneta)

08.10.2019
* pritočna hitrost - (52,34 Mbps)
* odtočna hitrost - (18,17 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 8 ms

11.10.2019
* pritočna hitrost - (52 Mbps)
* odtočna hitrost - (17,60 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 8 ms

12.10.2019
* pritočna hitrost - (52,31 Mbps)
* odtočna hitrost - (17,37 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 8 ms

13.10.2019
* pritočna hitrost - (52,33 Mbps)
* odtočna hitrost - (16,97 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 8 ms

15.10.2019
* pritočna hitrost - (52,44 Mbps)
* odtočna hitrost - (18,68 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 8 ms

23.10.2019
* pritočna hitrost - (52,29 Mbps)
* odtočna hitrost - (18,19 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 8 ms
https://www.akostest.net/sl/

26.10.2019
* pritočna hitrost - (52,30 Mbps)
* odtočna hitrost - (19,75 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 8 ms
https://www.akostest.net/sl/

23.11.2019
* pritočna hitrost - (52,36 Mbps)
* odtočna hitrost - (17,05 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 8 ms
https://www.akostest.net/sl/

24.11.2019
* pritočna hitrost - (52,33 Mbps)
* odtočna hitrost - (18,16 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 9 ms
https://www.akostest.net/sl/

16.01.2020
* pritočna hitrost - (52,25 Mbps)
* odtočna hitrost - (17,63 Mbps)
* Običajno razpoložljiva hitrost - Ping - 9 ms
https://www.akostest.net/sl/

PETICIJA

VEZAVA ZA OBA

Naj jo spoštuje tudi moj telekomunikacijski operater!

Potrebujemo vašo pomoč. Kampanjo "Vezava za oba" začenjamo z zbiranjem podpisov potrošnikov. Vaša podpora je zelo pomembna za ustvarjanje čim večjega pritiska na operaterje, zakonodajalca in nadzorne organe. V okviru kampanje se bomo borili tudi za ustrezen nadzor nad spornimi praksami operaterjev ter za potrebne zakonodajne spremembe, ki bodo operaterjem onemogočile izvajanje teh praks.

Skupaj smo močnejši, glasnejši!

Zahtevam, da telekomunikacijski operaterji v času vezave spoštujejo vse pogodbeno dogovorjene pogoje, vključno s ceno.
https://www.zps.si/index.php/peticija/9833-vezava-za-oba

11.10.2019 - trenutno število podpornikov - 6.029
* 12.10.2019 - trenutno število podpirnikov - 6.119
* 13.10.2019 - trenutno število podpornikov - 6.335
* 15.10.2019 - trenutno število podpornikov - 6.621
* 20.10.2019 - trenutno število podpornikov - 6.948
* 23.10.2019 - trenutno število podpornikov - 7.219
* 14.11.2019 - trenutno število podpornikov - 7.598
* 21.12.2019 - trenutno število podpornikov - 8.592
* 16.01.2020 - trenutno število podpornikov - 8.834

Že dlje časa se soočamo s pritožbami potrošnikov, ki jim telekomunikacijski operaterji spreminjajo vsebino pogodbe in cene naročnin kar sredi obdobja vezave. Med najbolj skrajnimi primeri smo zasledili tudi, da je potrošnik sklenil naročniško pogodbo z vezavo za 24 mesecev, že naslednji mesec pa ga je operater obvestil, da se bo naročnina povišala. Prepričani smo, da je takšna enostranska sprememba pogodbenih pogojev v nasprotju s temeljnim pravnim načelom "pacta sunt servanda", ki pomeni, da so pogodbene stranke zavezane izpolniti svoje obveznosti tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe.

Primer kršitve v praksi

* Potrošnik pregleda ponudbe med različnimi operaterji in ugotovi, da ponujajo veliko ugodnejše pogoje, če pri njih sklene tudi dogovor o vezavi za 12 ali 24 mesecev. Operaterji namreč v zameno za vezavo ponujajo popuste pri naročnini ali cenejšo terminalsko opremo (na primer pametni telefon ali televizijo). Potrošniku se zdi logično, da operater v zameno za dveletno zvestobo ponuja ugodnejše pogoje, operater pa si s tem zagotovi, da ga potrošnik vsaj v tem obdobju najverjetneje ne bo zamenjal, saj bi moral povrniti vse pridobljene ugodnosti.

* Odide v poslovalnico in sklene naročniško pogodbo, s katero se dogovori o vsebini in ceni paketa, nato podpiše še dogovor o vezavi in si s tem na primer za prvo leto zniža mesečno naročnino.

* Nekaj časa vse poteka kot dogovorjeno, a čez nekaj mesecev ga operater obvesti, da se bo cena paketa zvišala za 2 evra ter da lahko, če se s tem ne strinja, odstopi od pogodbe.

Potrošnik se kljub temu odloči, da odstopa ne bo uveljavljal, saj ne želi ponovno pregledovati vseh ponudb in se ukvarjati z menjavo operaterja.

* Čez nekaj mesecev mu operater sporoči, da se tokrat spreminja izbrana shema televizijskih programov, v kateri ne bo več športnih programov v kakovosti HD in da lahko potrošnik, če se s tem ne strinja, odstopi od pogodbe.

Tokrat je potrošniku dovolj, programi HD so namreč zanj pomembni in se mu zdi nepošteno, da bi moral zanje dodatno plačevati, saj so bili dogovorjeni v naročniški pogodbi.

* Operaterju sporoči, da od pogodbe odstopa, nato pa ga na zadnjem računu preseneti visok znesek, ki ga od njega terja operater.

Ker je potrošnik pred potekom obdobja vezave odstopil od pogodbe, operater od njega zahteva vračilo vseh ugodnosti, ki jih je do trenutka odstopa prejel v obliki popusta na mesečno naročnino.

Dogovore morata spoštovati obe strani

PODPIRAM

Torej, operater zviša ceno in odvzame programe HD, potrošnik se s tem ne strinja in odstopi od pogodbe, na koncu pa je on tisti, ki bo moral operaterju zaradi odstopa plačati. Ali to pomeni, da je samo ena stranka pogodbenega razmerja dolžna spoštovati določila pogodbe, medtem ko lahko operater prosto spreminja pogodbene pogoje? Kaj se je zgodilo z načelom "pacta sunt servanda"? Zakaj je potrošnik kaznovan, če se ne strinja s spremembo bistvenih sestavin pogodbe, zaradi katerih se je sploh odločil za vezavo pri operaterju?

Skladno z že omenjenim načelom poštenega izpolnjevanja pogodbe in načelom enakopravnosti pogodbenih strank menimo, da mora tudi operater spoštovati sklenjeno pogodbo, še posebej, ker je prav on sestavil vsebino pogodbe. Zato potrošnik, ki zaradi nestrinjanja s predlagano spremembo odstopi od pogodbe, ne bi smel trpeti nobenih škodljivih posledic, saj je operater tisti, ki želi v času vezave spremeniti vsebino ali/in ceno naročniškega razmerja.
Ker želimo spremeniti opisano nepošteno poslovno prakso operaterjev, jih bomo v okviru kampanje "Vezava za oba" pozvali k sklenitvi dogovora, da v času vezave ne bodo spremenili pogodbenih pogojev.
https://www.zps.si/index.php/peticija/9833-vezava-za-oba

UMIK ŠPORTNIH PROGRAMOV ŠPORT TV

Umik športnih programov: Zveza potrošnikov Telekomu Slovenije očita nezakonito ravnanje, zahteva tudi globo

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) podala prijavo proti Telekomu Slovenije, v kateri mu očita nezakonito ravnanje do potrošnikov.

V ZPS so prepričani, da so pri Telekomu Slovenije grobo kršili zakon o elektronskih komunikacijah, saj so 2. decembra letos brez predhodne napovedi s svoje programske sheme umaknili vse tri programe Šport TV. V zvezi potrošnikov menijo, da bi moral glede na zakonodajo nacionalni telekomunikacijski operater tako spremembo napovedati najmanj 30 dni vnaprej.

Zagrožena globa za tako kršitev zakona znaša lahko do 50.000 evrov. In pri ZPS so nam odgovorili, da je za njih pomembno, "da se takšne prakse ne bi ustalile in razširile, kar se lahko zgodi vedno, kadar kršitve nimajo posledic oziroma niso ustrezno sankcionirane".

Prijavo Zveze potrošnikov Slovenije zoper Telekom Slovenije si lahko v celoti preberete na tej povezavi.

ZPS v prijavi tudi trdi, da so programi Šport TV del pogodbenega razmerja s posameznimi naročniki, hkrati pa se naročnikom povzroča tudi škodo, saj naročnino plačujejo v enakem obsegu kot pred umikom programov.

"Nesprejemljivo je, da je operater posledice neuspešnega pogajanja z izdajateljem programov v celoti prevalil na potrošnike, ki niso imeli nobenega vpliva v zadevi," so zapisali v prijavi in izrazili prepričanje, da je mogoče takšne odločitve predvideti vnaprej in se jih ne sprejema v enem dnevu.

Na koncu pa so v prijavi Akosu predlagali, naj Telekomu naloži plačilo globe ter da skupaj z drugimi pristojnimi organi preveri, ali obstajajo morebitni elementi nepoštene poslovne prakse. "V nasprotnem primeru bo vzpostavljen nevaren precedens, da lahko operaterji kadarkoli in brez spoštovanja veljavne zakonodaje brez posledic spreminjajo svoje programske sheme, pri čemer celotno breme ponovno nosijo potrošniki," so zapisali.

Visoki zneski, če je naročnik kupoval tudi na obroke

In pri tem so še spomnili, da številni naročniki s sklenjenimi vezavami od pogodbe de facto ne morejo odstopiti, saj to zanje pomeni visoke in neugodne finančne posledice v obliki plačila terminalske opreme po polni ceni, namesto po subvencionirani.

"Včasih so ti zneski lahko zelo visoki, v vsakem primeru pa potrošnik plača za blago več, kot bi plačal, če bi pogodbeno razmerje ostalo nespremenjeno do konca vezave. Glede na trenutno prakso so potrošniki, ki odstopijo od pogodbe zaradi nestrinjanja s spremembami pogodbenih pogojev, in potrošniki, ki od pogodbe odstopijo iz drugih, lastnih razlogov, glede plačila blaga v enakem položaju," so nam dodatno pojasnili pri ZPS.

Zato želijo pri ZPS doseči to, da operaterji v času vezave ne bi smeli spreminjati bistvenih pogojev pogodbe. In po pogovorih z operaterji so ugotovili, da na to niso pripravljeni. "Zato bomo primorani poiskati druge poti, bodisi preko interpretacije obstoječe zakonodaje ali ustreznih zakonodajnih sprememb," so dodali.

V primerih, ko operaterji spremenijo pogoje, kot je pri Telekomu primer Šport TV, bi morali imeti potrošniki, ki še odplačujejo blago po obrokih, možnost, da to blago še naprej odplačujejo po obrokih. Operaterji jim namreč, ko se odločijo, da pogodbo prekinejo predčasno, pošljejo položnico, s katero zahtevajo plačilo celotne še neodplačane kupnine.

"Ne vidimo razloga, da bi moral negativne posledice v tem primeru nositi potrošnik, ki bi sicer rad ostal v naročniškem razmerju do konca obdobja vezave po pogojih, zaradi katerih se je nenazadnje odločil za sklenitev vezave. V nasprotnem primeru potrošnik vstopa v negotovo razmerje, kjer nikoli ne ve, kakšni pogoji bodo zanj veljali tekom obdobja vezave in koliko bo za storitev na koncu sploh plačal," so zaključili.

Odziv Telekoma Slovenije
Pri Telekomu Slovenije so se odzvali na prijavo z že ponovljenimi besedami, da se v zadnjem obdobju cene programskih pravic na trgu izrazito povečujejo ter da želijo z vsakim ponudnikom doseči dogovor. Telekom Slovenije trdi, da nekateri ponudniki postavljajo pogoje, ki odstopajo od ekonomske upravičenosti.

S Šport TV so se začeli pogajati že pred iztekom takrat veljavne pogodbe, a se do njenega izteka niso uspeli dogovoriti. Oni trdijo, da so po tem, skladno z zakonodajo, naročnikom omogočili, da v roku 30 dni odstopijo od sklenjene naročniške pogodbe brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni. Zatrdili so še, da se bodo s Šport TV pogajali tudi v prihodnje. Vprašali smo jih, koliko odpovedi naročnin so dobili od 2. decembra, a nam na to vprašanje niso odgovorili.
https://www.vecer.com/umik-sportnih-programov-zveza-potrosnikov-telekomu-slovenije-ocita-nezakonito-ravnanje-zahteva-tudi-globo-10106268

zoran13

DAVČNA LOBOTOMIJA - II.

Glede domačega kapitalskega trga je potrebno povedati, da je predlagano povišanje davka na kapitalski dobiček od obresti, dividend in dobička iz kapitala v višini 27,5%. Prav tako predlagajo povišanje normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka pri oddajanju premoženja v najem in sicer iz 10% na 15%.
Po teh ukrepih bo še manj interesa med državljani za nakup vrednostnih papirjev in nasploh sodelovanja na kapitalskem trgu v Sloveniji!

* do 5 let - 27,5% (povišanje za +2,5%)
* od 5 do 10 let - 20% (povišanje za +5%)
* od 10 do 15 let - 15% (povišanje za +5%)
* od 15 do 20 let - 15% (povišanje za +10%)
* nad 20 let - 0% - (0%)
https://www.zurnal24.si/slovenija/taka-je-popravljena-davcna-reforma-329699

zoran13

SUPERGE ZA 45.553 €

Športne copate oziroma superge so v zadnjem času postale verjetno najbolj priljubljeno obuvalo, saj jih ni težko opaziti niti tam, kjer jih pred leti zagotovo ne bi. Celoten trg je iz leta v leto vreden več, vzporedno z njim pa se razvija tudi trg poprodaje, na katerem nekatere superge omejenih izdaj dosegajo vrtoglave vrednosti.

Čeprav so bile v osnovi zasnovane in namenjene za športnike in športna prizorišča, so športne copate oziroma superge že dlje časa veliko več kot to. Postale so obutev, ki jo lahko srečamo tako rekoč povsod in jo nosijo domala vsi: od šolarjev, študentov in »običajnih smrtnikov« v šolah, na delovnih mestih in ulicah, do predsednikov uprav in direktorjev na sestankih in različnih dogodkih ter zvezdnikov iz različnih sfer popularne kulture na rdečih preprogah. Tako ni čudno, da so že ob koncu lanskega leta vrednost globalnega trga superg ocenili na slabih 60 milijard dolarjev, ob vsem tem pa tudi pri nas ni težko opaziti, kako zelo so se v zadnjih letih namnožile različne trgovine z bolj ali manj pestro ponudbo omenjenih obuval. Da, tudi na tem področju ponudba pač sledi povpraševanju…

A to je le ena plat razmaha priljubljenosti superg. Druga, v marsikaterem pogledu še zanimivejša, pa je tista, na področju katere je ponudba (bistveno) manjša od povpraševanja. Pri tej gre za omejene serije posameznih superg, kar je z leti pripeljalo do tega, da določeni modeli na trg pridejo na točno določen dan in uro in da njihov prihod pospremijo podobni prizori, kot smo jih bili včasih vajeni ob začetku prodaje Applovih telefonov; ko se torej pred trgovinami nabere nepregledna vrsta novega para željnih kupcev. Ali do tega, da so iz začetka prodaje posamezni ponudniki naredili prave dogodke, nekateri pa prodajo preselili tudi na svetovni splet in potegovanje za želeni izdelek naredili bolj pošteno tako, da med interesenti izžrebajo tiste, ki imajo prvi možnost nakupa.
Ne tako nova stvar

No, morda najpomembnejša stvar, do katere je pripeljalo vse skupaj, pa je ta, da se je z leti oblikoval pravi trg za superge omejenih izdaj, kjer jih »srečneži«, ki so jih kupili po maloprodajni ceni (te so večinoma v »običajnih« okvirih), a jih ne nosijo, za višjo ceno prodajo naprej. Po svetu v ta namen organizirajo tudi različne dogodke, na spletu pa je najbolj razširjena platforma, ki omogoča prodajo in nakup, StockX. Po oceni ameriškega Business Insiderja je bil trg poprodaje superg lani tako vreden že več kot dve milijardi dolarjev, do leta 2025 pa se bo njegova vrednost kar potrojila.

Sicer pa vse omenjeno kljub pravemu razcvetu v zadnjih letih ni tako zelo nova stvar. »Dogodek, ki je bil verjetno prelomen, je bil sredi prejšnjega desetletja izid legendarnega Nikovega modela air force one v posebni barvni različici New York Yankees. Zanj so kupci že stali v vrsti, v katero so se postavili tudi ljudje z Wall Streeta, z borze, saj je bila izdaja količinsko omejena in so ugotovili, da gre za stvar, ki bo zgolj pridobivala vrednost. To je bil ključni dogodek, po katerem so omejene serije privabljale vedno več ljudi in se je začela ustvarjati kultura poprodaje,« nam je razložil Filip Đurić, marketinški menedžer nove trgovine s supergami v središču Ljubljane Tike. A do nje še pridemo…
Kultura se razvija tudi pri nas

Ko govorimo o omejenih serijah superg z visoko poprodajno vrednostjo, je treba dodati, da so te v zadnjem času večinoma plod sodelovanja znamke Nike in njene sestrske Air Jordan, deloma pa tudi Adidasa, z različnimi ljudmi iz popularne kulture, znanimi modnimi hišami in oblikovalci, po katerih zamislih predelajo že vrsto let znane silhuete ali pa ti izdajo povsem svojo linijo, kot je na primer Yeezy, ki jo za Adidas oblikuje Kanye West. Takšne superge v poprodaji dosegajo cene, ki so od maloprodajne višje za od nekaj deset evrov pa do nekaj desetkratnikov osnovne vrednosti, pri čemer je zanimivo tudi, da gre celoten zaslužek v žep prodajalca, ki je v osnovi superge kupil po običajni ceni, torej med približno dobrimi 100 in največ dobrimi 300 evri. »Res je, da proizvajalci tako zaslužka od vsega skupaj neposredno nimajo, a so spoznali, da na tak način še najbolj poskrbijo za promocijo znamke in celo rast vrednosti podjetja,« ob tem dodaja Filip Đurić. Naj za občutek omenimo še, da na že omenjeni platformi StockX neki ponudnik trenutno največ zahteva za superge nike MAG back to the future, ki so jih leta 2016 izdali v omejeni seriji 89 parov (gre za natančno kopijo čevlja iz istoimenskega filma), in sicer 45.553 €. Tej pa sledi še kup superg z vrednostjo v petmestnih številkah.

Posebno poglavje pri vsem skupaj so seveda ponaredki, ki jih je vedno več in so vedno boljši, a bodo vselej le to – ponaredki. Ima pa vsaka resna platforma, na kateri ponujajo superge z omejeno količino, prav zaradi ponaredkov tudi skupino strokovnjakov, ki superge na poti od prodajalca do končnega kupca natančno pregledajo in potrdijo njihovo avtentičnost. In za konec – tudi pri nas je ponudnikov superg vedno več, enako velja za ljubitelje in poznavalce. »Tovrstna 'kultura' se razvija in napreduje. Kar zadeva denimo Ljubljano, je k razvoju veliko prispevala trgovina One Way, ki že 20 let ponuja veliko superg, ki jih drugje pri nas ni. Z našo trgovino Tike pa se bo vse skupaj še dvignilo, saj smo prvi, ki smo v Slovenijo pripeljali modele Yeezy. Pri tem računamo, da bodo ti le prvi korak in da bodo sledili še bolj omejeni modeli. Za zdaj namreč ta del Evrope pri distributerjih za bolj limitirane izdaje pač še ni prišel na vrsto,« je končal Đurić.
https://www.dnevnik.si/1042910790/magazin/aktualno/superge-za-45-tisoc-evrov

zoran13

AFERA ZAVAROVALNIŠKA GOLJUFIJA

ZAKON O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJU TERORIZMA - (ZPPDFT-1)

/13/...Glede na določbe zakona, ki so v primeru sklenitve Življenjskih zavarovanj zelo stroga in hkrati močno omejujejo zneske, ki jih lahko vplača posamezna fizična oseba tudi na letnem nivoju, potemtakem, je v tem primeru nekaj šlo močno narobe, da v 5 zavarovalnicah, tega ali kršitve tega zakona ni sploh nihče opazil ali podvomil v njihovo ravnanje? Kolikor bi se držali omejitve iz zakona, potem sploh ne bi mogli skleniti tako visokih življenjskih zavarovanj, da bi z njihovo vsoto in tabelo invalidnosti, sploh prišli do takšnega izplačila, saj tudi pri vseh zavarovalnicah obstaja Tabela invalidnosti, ki opredeljuje za takšno poškodbo: "Izguba zgornje okončine v višini podlahti - 55%" ali "Izguba ene pesti (dlani) - 50%" stopnje invalidnosti. Zelo težko bi namreč prišli do višine maksimalnega zneska izplačila zaradi takšne (samo)poškodbe, ki znaša kar 1.217.950 € ? Pri življenjskemu zavarovanju za vplačanih 1.000 € na letnem nivoju ali pri vplačanih 2.500 € za enkratno premijo življenjskega zavarovanja, prav gotovo ne! Embarassed

4.člen:
14. zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje poslov življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;

12. člen
(opustitev pregleda stranke pri določenih produktih)
(1) Zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, pokojninske družbe ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo zavarovalnega zastopništva in posredništva pri prodaji zavarovalnih polic življenjskega zavarovanja, lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja, pri katerih posamezen obrok premije ali več obrokov premije zavarovanja skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali v primerih, ko plačilo enkratne premije zavarovanja ne presega vrednosti 2500 eurov;
www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7132
https://siol.net/novice/slovenija/afera-odrezana-roka-tudi-kot-strokovnjak-se-temu-cudis-video-intervju-510132

zoran13

ILIRIKA MODRA ZVEZDA IN MALI DELNIČARJI

* Denarna odpravnina - 0,20 € na delnico

ILIRIKA MODRA ZVEZDA – enormno oškodovanje vlagateljev, če bo ILIRIKA po bagatelni prevzemni ponudbi dokončno razvodenila delnice in izpeljala iztisnitev malih delničarjev, ki so jih v treh letih zaupali svoje naložbe pod očitno dvoumnim sloganom »ZAUPANJE, KI BOGATI«!

Minuli teden je VZMD na delničarje družbe Ilirika Modra Zvezda, d.d., naslovil informacijo o škandalozno nizki prevzemni ponudbi družbe Ilirika borzno posredniška hiša, d.d. Po objavi te prevzemne ponudbe, dne 27. 9. 2019, so se namreč na Združenje obrnili številni pretreseni in zmedeni delničarji, zaradi česar so strokovni sodelavci VZMD podrobneje proučili razpoložljivo dokumentacijo. Pri tem so ugotovili, da so - v primeru velike večine delničarjev - delnice, ki so jih v ILIRIKO MODRO ZVEZDO vložili kot stvarni vložek, vredne precej več - tudi več kot 50-krat več - kot jim zdaj ponuja ILIRIKA borzno posredniška hiša za zamenjane delnice MODRE ZVEZDE, pod sloganom »Zaupanje, ki bogati«! V VZMD, kljub takojšnjim pisnim zaprosilom in poizvedbam, s strani Ilirike modre zvezde niso prejeli nikakršnega odgovora ali pojasnila, zato so delničarje povabili v Delničarski sporazum pri VZMD, s katerim si bodo za delničarje prizadevali doseči pošteno, precej višjo kupnino oz. denarno odpravnino - v primeru, da bi v nadaljevanju ILIRIKA izpeljala iztisnitev vseh delničarjev.

Namesto, da bi bile delnice Ilirike modre zvezde uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev (Ljubljanska borza) - kot se je večkrat zagotavljalo ob njenem vzpostavljanju in privabljanju delničarjev/vlagateljev leta 2016 - pa je zdaj ILIRIKA, d.d., objavila Prevzemno ponudbo, s katero je delničarjem ponuja pičlih 0,20 € za delnico. To je šokantno in docela sprevrženo, upoštevaje dejstvo, da je konec leta 2018 knjigovodska vrednost delnice znašala 0,96 €, ob izdaji delnic leta 2017 pa je emisijska vrednost posamezne delnice znašala 1,10 €. Po pregledu seznamov stvarnih vložkov delničarjev so v VZMD za ilustracijo pripravili preglednico z nekaj (6) tipičnimi konkretnimi primeri vlagateljev v ILIRIKO MODRO ZVEZDO, ki nazorno kažejo, kako enormno utegnejo biti oškodovani mali delničarji v primeru sprejema prevzemne ponudbe ali verjetne iztisnitve, ki lahko sledi »uspešni« prevzemni ponudbi.

Tako si na primer delničar, ki je leta 2017 na Iliriko Modro zvezdo prenesel 22 delnic KD Group (KDHR), s prevzemno ponudbo Ilirike lahko obeta kupnino v višini 34,40 €, v primeru, da bi svojih 22 delnic KDHR obdržal, pa bi jih letos lahko prodal za kar 1,906,74 €.

Na slabšem je celo bivši delničar družbe Vizija Holding, ki je 196 delnic VIHR prenesel na Ilirko modro zvezdo kot stvarni vložek v višini 1.189,72 € (torej 6,07 € na delnico), za tem pa je družba Perspektiva v družbi Vizija Holding izvedla iztisnitev po ceni 2,00 € na delnico, vendar je zelo verjetno, da bo prišlo do izdatnega doplačila denarne odpravnine, saj je med drugimi ravno ILIRIKA sprožila sodni postopek, v katerem dokazuje cca. 10-kratnik dodatne denarne odpravnine. Kljub temu, da bi delničar ob vztrajanju v Viziji Holding, ob iztisnitvi prejel le tretjino upoštevane vrednosti stvarnega vložka v Iliriko modro zvezdo, dobi delničar v primeru sprejema prevzemne ponudbe Ilirike le dobro polovico zneska, ki bi ga sicer dobil ob iztisnitvi iz Vizije holding, seveda pa bi bil v primeru uspešnega postopka upravičen tudi do dodatne denarne odpravnine!

Iz naslova največjega posameznega stvarnega vložka (9.408 delnic družbe Mlinostroj) posameznega vlagatelja v ILIRIKO MODRO ZVEZDO pa je razlika med emisijsko vrednostjo vplačanih delnic in vrednostjo po prevzemni ponudbi kar 269.179,96 € - v škodo konkretnega posameznega vlagatelja v ILIRIKO MODRO ZVEZDO!

Ob tem se v VZMD sprašujejo tudi, koliko delničarjev in pod kakšnimi pogoji je svoje delnice prodalo že pred objavo prevzemne ponudbe, saj se je število delničarjev od ustanovitve družbe že praktično prepolovilo?! Ker v Združenju prejemajo informacije delničarjev, da naj bi jih kar na domovih obiskovali nekakšni »akviziterji« ter jim »svetovali« oz. jih prepričevali o njihovih naložbah, iz VZMD posebej opozarjajo, da se Združenje tovrstnih pristopov nikoli in nikakor ne poslužuje - delničarji so namreč pogosto zavedeni, da gre za predstavnika VZMD! Obiskovanje delničarjev na domu v Združenju ne pomnijo vse iz časov lastninskih certifikatov, pred cca. 25 leti. Ob tem delničarje opozarjajo, da sprejema prevzemne ponudbe ni možno naknadno razvezati, tudi če se šele kasneje seznanijo z novimi dejstvi. Zato naj delničarji svojo odločitev sprejmejo izredno preudarno, po lastni presoji, glede na svoje potrebe in zmožnosti. Časa za premislek v primeru ILIRIKE MODRE ZVEZDE imajo delničarji namreč še dovolj, saj je prevzemna ponudba veljavna oz. odprta najmanj do 13. 11. 2019.

Za dodatna pojasnila in informacije o Delničarskem sporazumu ter postopkih in prizadevanjih VZMD se lahko delničarji obrnejo na Informacijsko pisarno VZMD, vsak delavnik med 9.00 in 17.00, prek telefonskih številk 01 25 11 420 ali 031 770 771 in e-pošte delnice@vzmd.si.
http://www.vzmd.si/novice/ilirika-modra-zvezda-enormno-oskodovanje-vlagateljev-ce-bo-ilirika-po-bagatelni-prevzemni-ponudbi-dokoncno-razvodenila-delnice-in-izpeljala-iztisnitev-malih-delnicarjev-ki-so-jih-v-treh-letih-zaupali-svoje-nalozbe-pod-ocitno-dvoumnim-sloganom-zaupanje-ki-bogati
http://www.vzmd.si/images/documents/Nalo%C5%BEbe_IMZR_31122018.pdf

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 14 Dec 2019 11:48; skupaj popravljeno 3 krat

NOVE MARKOBONITETNE OMEJITVE KREDITIRANJA

Sklep o markobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva prinaša kar nekaj novosti. Omejuje ročnost potrošniških kreditov na največ 7 let ter omejuje zneske največje mesečne obremenitve za potrošniške in stanovanjske kredite. Na vprašanje, kaj to pomeni, Združenje bank Slovenije odgovarja, da bo v praksi lahko banka potrošnika kreditirala do največ 50 odstotkov mesečnega prihodka (v primeru, da je prihodek višji od 2-kratnika minimalne bruto plače, se znesek nad 2-kratnikom lahko obremeni do največ 67 odstotkov). Ob tem mora potrošniku ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače (674 EUR do 31. decembra 2019 in 715 EUR po 1. januarju 2020). Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je treba znesku minimalne neto plače dodati še znesek/zneske za preživljanje družinskega člana/članov (do 402,18 EUR).

Sklep velja izključno za banke in hranilnice ter podružnice tujih bank, ki poslujejo v Sloveniji. Sklep ne velja za lizing družbe in druga podjetja, ki izvajajo dejavnosti potrošniškega kreditiranja (niso banke), in tudi ne velja za čezmejno zadolževanje gospodinjstev (tudi neslovenske spletne kreditne ponudbe). V tujini ima takšne omejitve glede ročnosti le nekaj držav, a v ZBS opozarjajo potrošnike, "da pred sklepanjem kreditov v tujini dobro premislijo in se seznanijo z zakonodajo, ki velja za področje, saj ni vsesplošnih pravil v EU, temveč v vsaki državi velja lokalna zakonodaja".

Koliko kredita boste lahko dobili? Združenje bank Slovenije je pripravilo izračune za več različnih primerov!

IZRAČUNI:

Izračune so pripravili ob naslednjih predpostavkah:
* minimalni ostanek od plače: 715 EUR (76 % od 940,58 EUR bruto, kar je višina minimalne plače s 1. januarjem 2020),
* znesek za preživljanje družinskega člana: 237,29 EUR na otroka (otrok v dvostarševski družini),
* znesek za preživljanje družinskega člana: 309,68 EUR na otroka (otrok v enostarševski družini).

Primer:
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma Plača kreditojemalca:
1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019)
Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 167 EUR - Znesek osebnega (potrošniškega) kredita na 7 let = okvirno maksimalno 11.500 EUR Znesek stanovanjskega kredita na 20 let = okvirno maksimalno 30.000 EUR V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 30.000 EUR (skupaj za 60.000 EUR), če oba prejemata slovensko povprečno plačo. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

Primer:
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma
Plača kreditojemalca: 1.056 EUR neto Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 1.056 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 104 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno 7.000 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno 18.500 EUR V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 18.000 EUR (skupaj za 36.000 EUR), če oba prejemata 1.056 EUR neto plače. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

Primer:
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma Plača kreditojemalca: 928 EUR neto Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 928 - (715+237) = 0 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = 0 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = 0 EUR V tem primeru nobeden od staršev ne more najeti kredita.

Primer:
Dvočlanska družina z enim mladoletnim otrokom (npr. mati samohranilka) Plača kreditojemalca: 1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019) Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+310) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 94 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6.500 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno maksimalno 17.000 EUR V tem primeru se lahko mati samohranilka zadolži največ do 17.000 EUR. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

Primer:
Upokojenec Pokojnina: 657 EUR (povprečna neto starostna pokojnina v Republiki Sloveniji v avgustu 2019) Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 657 - 715 = 0 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = 0 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = zaradi starosti kreditiranje na 20 let ni mogoče V tem primeru se upokojenec ne more zadolžiti.

Primer:
Upokojenec Pokojnina: 800 EUR neto (nadpovprečna neto pokojnina) Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 800 - 715 = maksimalni znesek mesečnega odplačila 85 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6.000 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = zaradi starosti kreditiranje na 20 let ni mogoče V tem primeru upokojenec lahko najame kredit do 6.000 EUR.

Pri izračunih so upoštevali, da potrošniku po poplačilu kreditnih obveznosti ostane večji del ali celotna minimalna plača, odvisno od banke ter namena kreditiranja. "Pri krajših ročnostih so banke kreditirale pod minimalno plačo, saj bi sicer določene trajne dobrine delu prebivalstva postale praktično nedosegljive. V skladu z vsebino novega Sklepa pa je za razliko od trenutno veljavne ureditve, pri izračunu kreditne sposobnosti potrebno upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih članov, kar je z vidika odgovornega financiranja tudi nujno. Vendar se doslej ta strošek ni navajal eksplicitno kot zagotavljanje eksplicitno določenega dela dohodka za vzdrževane družinske člane, je pa sicer bil zajet v kategoriji življenjskih stroškov," pojasnjuje ZBS.

Vsaj 114 tisoč zaposlenih ne bo moglo dobiti kredita
Kolikšen del populacije ne bo več kreditno sposoben, banke težko določijo, ker je to odvisno od trenutne zadolženosti, števila družinskih članov in še nekaj drugih dejavnikov, pojasnjuje ZBS. Glede na statistične podatke pa ocenjujejo, da kredita ne bo moglo dobiti 57% upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, vsaj 20% zaposlenih (114 tisoč), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov (podatki Statističnega urada RS) in preživljajo enega ali sopreživljajo enega otroka, med 10-25% ljudi v višjih razredih neto plač. "Banke ocenjujejo, da bo omejitev kreditiranja imela širše posledice, v kolikor država prebivalcem ne bo ponudila alternativnih virov financiranja za nakupe nepremičnin in financiranje tekoče porabe. Ocenjujemo, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 50 do 70 milijonov evrov mesečno oz. 600 do 740 milijonov evrov letno, kar vpliva tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji, kakor tudi na nakupe predvsem 'rabljenih' stanovanj, posledično tudi na nižje prihodke države iz naslova davka na dodano vrednost," opozarjajo v ZBS. Ob tem ocenjujejo tudi, da se bo znižal življenjski standard, omejevanje zasebne potrošnje pa bo predvidoma negativno vplivalo tudi na rast BDP. "Učinke je težko natančno oceniti, ker se bo del potrošnikov verjetno odločil tudi za zadolževanje na 'sivem' ali nereguliranem trgu, ki ni transparenten, in bo zaradi takšne odločitve lahko plačeval bistveno višje stroške, hkrati pa bo ta del potrošnikov izpostavljen tudi tveganjem ter drugačnim pravilom izterjave," še pravijo.
https://www.zurnal24.si/slovenija/toliko-ljudi-ne-bo-vec-dobilo-kredita-336174
https://www.regionalobala.si/novica/300-tisoc-slovencev-ne-bo-vec-dobilo-posojil-se-bodo-razcvetele-lizing-druzbe-in-podjetja-za-potrosn

BOB DNEVA

"Strašljivo je, da lahko finančna industrija obvladuje vlado, poslance, medije ... in je prepričana, da lahko počne karkoli."
Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank
Ponedeljek, 28.10.2019
https://www.vecer.com/vecerplus/bob-dneva

MISEL DNEVA

Zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi.
Marjan Šarec, predsednik vlade
Sreda, 30.oktober 2019
www.primorske.si/

HITRI POTROŠNŠKI KREDIT

Naj zaspi narava, ne vaše želje

Spoštovani!

Drevesa so odvrgla svoje liste,
vi pa lahko obdržite svoje želje.

Izberite naš novi Hitri potrošniški kredit,
ki ga odobrimo že v nekaj minutah,
in uresničite svoje načrte skupaj z nami.

DO 35.000 € - brez stroškov zavarovanja
* znesek kredita je odvsen od kreditne sposobnosti kreditojemalca

Izkoristite individualno ponudbo:
* Odplačilna doba: 7 let
* Znesek kredita: 11.000 €
* Fiksna obrestna mera: 6%
* Mesečna anuiteta: 160,70 €
* Stroški odobritve: 176,00 €
* Skupni znesek odplačila: 13.674,80 €
* EOM(Efektivna obrestna mera): 6,69%

V izračunu efektivne obrestne mere (EOM) so vključeni:
obresti in stroški odobritve kredita. Drugi stroški niso vključeni, saj jih ni mogoče enoznačno določiti. EOM se spreminja, če se spremeni katerikoli podatek, uporabljen pri izračunu. EOM je izračunan pod predpostavko, da se kredit koristi na dan prenosa v odplačilo.
Ponudba je pripravljena na podlagi razpoložljivih podatkov in ne vključuje podatkov iz centralnega kreditnega registra ter podatka o vzdrževanih družinskih članih.

Svet priložnosti
INTESA SANPAOLO BANK
https://www.intesasanpaolobank.si/
www.intesasanpaolobank.si

zoran13

BORZNI ZLOM 1929 & ČRNI TOREK

Na današnji dan leta 1929 se je po zlomu newyorške borze začela velika ameriška depresija, ki je trajala deset let. V ponedeljek, 28. oktobra, je elitni newyorški delniški indeks Dow Jones padel za 13 odstotkov, dan kasneje, na črni torek, 29. oktobra, pa še za dodatnih 12 odstotkov.

V zgodovini Wall Streeta je 24. oktober ostal zapisan kot "črni četrtek", potem ko so si tečaji delnic naslednji dan nekoliko opomogli, pa sta sledila "črni ponedeljek" in "črni torek", ki sta dokončno zapečatila vrednost delnic, katerih tečaji so nato počasi drseli še do leta 1932. Borzni zlom leta 1929 je pomenil preobrat v kapitalizmu, saj je botroval ustanovitvi ameriške Zvezne komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC). Komisija je začela nadzirati dotlej popolnoma divje borzno trgovanje, podobno današnjim piramidnim poneverbam. Ameriški muzej finančne zgodovine v New Yorku ob 75. obletnici borznega zloma prireja poučno zgodovinsko razstavo.

Borzni zlom leta 1929 je trajal več dni. Začel se je z razprodajo 13 milijonov delnic 24. oktobra in samomori borznih špekulantov, ki so se metali v smrt s stolpnic na Wall Streetu, vendar se je trgovanje z delnicami proti koncu trgovalnega dne umirilo.
Krizo je začasno ustavil podpredsednik newyorške borze in borzni posrednik hiše J. P. Morgan Richard Whitney, ki je začel na veliko kupovati delnice po višjih cenah od izklicne. V petek je bilo poslovanje normalno in delnice so se celo podražile. V ponedeljek, 28. oktobra, ko se je vrednost delnic znižala za 13 odstotkov, in torek, 29. oktobra, ko je izpuhtelo dodatnih 12 odstotkov vrednosti, pa se je panična razprodaja nadaljevala. Najhujša kriza je trajala do 13. novembra, do tedaj pa je bila vrednost ameriškega gospodarstva že nižja za 30 milijard dolarjev.

Junija 1929 je borzni indeks Dow Jones dosegel rekordno vrednost 381 točk; leto 1932 je sklenil pri vrednosti 41,22 točke, čez mejo 300 točk pa se potem ni več povzpel vse do 50. let prejšnjega stoletja. Čeprav so bile posledice veliko hujše, pa nobeden od črnih dnevov leta 1929 sam po sebi ni bil najslabši dan v ameriški borzni zgodovini glede na odstotek izgube vrednosti delnic. Ta mračni sloves pripada "črnemu ponedeljku" 19. oktobra 1987.

V letih po borznem zlomu leta 1929 je število brezposelnih v ZDA naraslo na 17 milijonov, ker so investicije povsem zamrle, saj ni bilo povpraševanja. Propadlo je skupaj 4000 bank, ki so jih oblegali panični varčevalci. Borzni zlom je bil v tistem času povsem nepredvidljiv, saj je bilo ameriško gospodarstvo na višku moči. Po koncu prve svetovne vojne so ZDA namreč postale svetovna gospodarska velesila, ki si je z leti pridelala ogromen presežek v zunanjetrgovinski menjavi. Inflacije skoraj ni bilo, kratkoročne obresti so bile udobne - med 4 in 5 odstotki -, gospodarska rast je v letih 1925 do 1929 skupaj dosegla zavidljivih 15,3 odstotka.

Čeprav je leta 1929 kupovalo in prodajalo delnice le okoli štiri milijone ljudi, se je trg vedno znova oplajal z novim kapitalom optimističnih vlagateljev. Denar je bil poceni in ljudje so celo najemali posojila za nakupe delnic z visokimi dividendami. Ljudje so imeli denar, saj so bile v letih po vojni uvedene občutne davčne olajšave. Potem ko je davek za najvišji prihodkovni razred v ZDA med prvo svetovno vojno znašal krepkih 77 odstotkov, pa je leta 1922 padel na 46 odstotkov, kasneje pa na 25 odstotkov. Amerika je bila na višku sveta sredi "norih 20. let", polnih zabav in brezskrbnega življenja, vendar ni pazila na to, kar se je dogajalo v svetu.

Zgodovinski analitiki iščejo razloge za zlom v prevelikem optimizmu in špekulacijah z nakupi delnic, ki so ustvarile nevaren balon. Ameriško gospodarstvo je proizvajalo velike količine presežnega blaga, ni pa ga moglo prodati Evropi, ki se je še vedno počasi prebijala iz vojnih dolgov. Največjo napako pa je pri tem naredila ameriška administracija ob pomoči kongresa. Leta 1928 se je namreč začela razprava o nujnosti uvedbe višjih zaščitnih carin na uvoz kmetijskih pridelkov iz tujine. Ameriški kmetje so prvi začutili težave presežne proizvodnje, ki jim je tako zelo znižala cene pridelkov, da so jih raje metali v morje.

Ko se v ZDA začne razprava o ugodnostih za del prebivalstva, se nemudoma najdejo drugi, ki zase zahtevajo enako, in razprave o carinah so se razširile tudi na industrijske izdelke. To je bilo v času, ko so imele ZDA ogromne presežke v menjavi s tujino povsem odveč in po mnenju nekaterih zgodovinarjev katastrofalno nespametno. Borze namreč delujejo po načelu pričakovanj, možnost uvedbe visokih carin pa naj bi bila glavni razlog za borzni zlom leta 1929. Nasprotniki uvedbe višjih carin so počasi izgubljali tla pod nogami in neposredno pred bornim zlomom je bilo jasno, da bodo carine uvedene.

Republikanski predsednik Herbert Hoover, ki ga demokrati letos v predsedniški kampanji radi primerjajo z Georgeom Bushem, je junija 1930 podpisal smrtno obsodbo svetovnemu gospodarstvu s podpisom Smoot-Hawleyjevega zakona o carinah, ki je poglobil krizo doma in na tujem. Gospodarsko katastrofo je izkoristil Adolf Hitler, začel pohod na oblast in sčasoma zanetil drugo svetovno vojno. Hoover je položaj poslabšal kasneje z zviševanjem davkov. Vrednosti borznih indeksov so v ZDA dosegle dno šele leta 1932, ko je demokratska stranka nominirala predsedniškega kandidata Franklina Roosevelta, velikega nasprotnika carin in podpornika svetovne trgovine.

Ta je leta 1933, po svoji izvolitvi, predstavil program ukrepov za ublažitev posledic svetovne gospodarske krize v ZDA (New Deal). Program je obsegal podporo brezposelnim, subvencioniranje cen kmetijskih pridelkov, prostovoljno delo brezposelnih, ki so mlajši od 25 let, načrtovanje obsežnega državnega programa javnih del ter reorganizacijo industrije in preureditev delovnopravne zakonodaje (skrajšanje delovnega časa, zvišanje spodnje meje mezd, omejitev konkurence). Ukrepi so obrodili sadove, Roosevelt pa je bil kot edini politik kar štirikrat izvoljen za predsednika ZDA
https://www.dnevnik.si/99144

zoran13

KIBERVARNOST

Ob koncu Evropskega meseca kibervarnosti, ki v ospredje postavlja osnove kibernetske higiene, so v centru Si-cert ponovno opozorili na osnovne varnostne ukrepe, ki jih morajo poznati vsi uporabniki. Med temi osnovami je pomembno tudi preudarno sklepanje prijateljstev in komuniciranje na družbenih omrežjih. “Lažni profili goljufom omogočajo odlično krinko,” poudarjajo strokovnjaki.

400 odstotkov več izsiljevanja z intimnimi posnetki

Po podatkih Si-cert se je v enem letu, med letoma 2017 in 2018, število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo kar za 400 odstotkov, pa tudi v letošnjem letu niso zazna zaznali upada števila žrtev. Izsiljevanje z intimnimi posnetki (sextortion) je oblika spletne goljufije, ki so jo v Sloveniji prvič zabeležili sredi leta 2015, v zadnjem letu pa je opazen izrazit porast.

Goljuf prvi stik z žrtvijo največkrat vzpostavi na facebooku. Pogosto se zgodi, da neznanka z izzivalno profilno sliko pošlje prošnjo za prijateljstvo in začne pogovor. Žrtev začne prepričevati, da se sleče pred spletno kamero. Ko pa goljuf dobi intimni posnetek ali fotografije, se začne izsiljevanje. Tako ob grožnjah, da bo posnetek poslala vsem prijateljem in družini, neznanka zahteva denar. “Tukaj govorimo o zelo velikih vsotah, tudi več tisoč evrov, hkrati pa so žrtve, večinoma so to mlajši moški, deležni hudih groženj in psihičnih pritiskov,” opozarjajo na Si-cert.

Pred letom dni smo, denimo, poročali, da so na novogoriški policijski upravi dobili tri podobne prijave izsiljevanja. Vsi oškodovanci so bili polnoletni moški, ki so se znašli v primežu različnih izsiljevalcev iz tujine. Sledi običajno vodijo izven Evrope oziroma v afriške in azijske države. Privlačna neznanka je moške prepričala, da so se pred spletno kamero razgalili.
Izmišljene tragične življenjske zgodbe

Druga pogosta oblika čustvene manipulacije so ljubezenske prevare, kjer pa so žrtve večinoma ženske, finančna oškodovanja pa veliko višja. Po statistiki Si-cert so v letu 2019 žrtve ljubezenskih prevar v povprečju nakazale 12.300 evrov, lani 9100 evrov. Zabeležili pa so tudi najvišji znesek, ki ga je žrtev nakazala v posamičnem primeru - kar 62.000 €. Tudi v teh primerih goljufi svoje žrtve iščejo prek instagrama ali facebooka, kjer na lažnem profilu objavljajo lepe slike. Žrtvam pošiljajo prošnje za prijateljstvo, običajno med pogovorom razkrijejo (izmišljeno) tragično življenjsko zgodbo.

Osamljeni marinci, ovdoveli zdravniki z majhnimi otroki, človekoljubni delavci običajno zaigrajo na čustva naivnih uporabnic in ko vzpostavijo zaupen odnos, začnejo pošiljati še prošnje za denar. Ko ženske nakažejo denar, sledijo nove prošnje, dokler žrtve končno ne ugotovijo, da je vse skupaj laž.
https://www.primorske.si/kronika/neznancu-s-spleta-nakazala-kar-62000-evrov

zoran13

UPOKOJENCI & Co.

Za upokojence še brezplačno nočitev!

Slovenski upokojenci zadnje dni skačejo (kolikor jim noge pač dopuščajo) od navdušenja, ker se bodo od julija prihodnje leto lahko brezplačno vozili z avtobusi po vsej Sloveniji. No, po mestih malo težje, ker bo tam vozovnico še vedno treba plačati, ampak da prideš zastonj od Gornje Radgone do Izole, je pa za upokojenski žep seveda nadvse privlačno. A ker so upokojenci modri ljudje, ki vse dvakrat preverijo in temeljito premislijo, so seveda preverili tudi te zastonj vožnje po naši državi. In ugotovili, da tako zlahka pa spet ne bo šlo.

Vzemimo kar prej omenjeni primer upokojenca iz Pomurja, ki bi si rad namočil noge v morju. Vožnja z našim javnim prevozom bo sicer poceni (beri zastonj), ne bo pa prav hitra. Da bi takle izlet opravili v enem dnevu, ni niti najmanjše šanse. Še da bi v enem dnevu prišli le v eno smer, je malo verjetno. Zato ministrici Alenki predlagamo, da uzakoni še brezplačno nočitev za upokojence v domovih za starejše ob slovenskem avtocestnem križu, recimo. Ali pa naj to uzakoni DeSUS, ki ga je v borbi za upokojenske glasove Alenka tako lepo peljala žejnega čez vodo.
N. N.
www.dnevnik.si/slovenija

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli